Od aprila lani razdeljena društva producentov kakor tudi društva filmskih in TV-režiserjev ter ugledni igralci so obveznosti naložili predvsem državni televiziji ORF.

Proračunska sredstva za domače vsebine so bila v preteklih letih prepolovljena. Ob 475 milijonih evrov prihodkov od naročnine je bilo le 46 mio. usmerjenih v domači film, TV-nadaljevanke in dokumentarce.

"Gre za našo eksistenco," sta poudarila igralca Erwin Steinhauer in Marianne Mendt. Mendtova je povedala, da že tri leta ni podpisala nove pogodbe, pri tem pa je vesela, da ni odvisna zgolj od igranja na televiziji. "Na kocki je 2.500 delovnih mest," so filmarji zapisali v gradivu za novinarje. Mnogi med njimi "živijo v skrajno neugodnih delovnih razmerah".

V nasprotju z obljubami novega programskega vodstva, ki da bo vnovič dalo več prostora avstrijskim filmom in vsebinam, pa trenutna finančna kriza na ORF vleče za seboj celotno filmsko vejo. Ali kot je dejal Steinhauer: "Že pred dvema letoma so mnogi mislili, da slabše ne more iti."

Kopica "dokaznega gradiva" o vzrokih za to, da so se zbrali v novoustanovljeni platformi InitiativeFilmTV, se zdi zares zgovorna: vsota, namenjena avstrijskemu filmu in nadaljevankam, se je med letoma 2001 in 2007 zmanjšala za 15 milijonov oziroma z 41 na 26 milijonov evrov, za prihodnje leto je pričakovati le še 15 do 20 milijonov evrov. Enako velja za dokumentarne programe in podobne t. i. male formate: produkcijska sredstva so padla s 17,3 milijona evrov leta 2004 na 10 milijonov evrov leta 2006.

Igranega domačega programa predvajajo okoli 4.000 minut na leto, je izračunal producent Helmut Grasser. Ameriške serije, ki jih na sporedu ORF predvajajo v večernih terminih od ponedeljka do četrtka, pa na leto znašajo približno 30.000 minut, "pri tem pa igrani filmi sploh niso všteti".

"Smo pa že bolj zabavni kot Nemci!"
Za filmske ustvarjalce je takšen trend nesprejemljiv, še posebej zato, ker imajo domači filmi in nadaljevanke ponavadi najvišjo gledanost na ORF. Zodiak Andreasa Prochaske v štirih delih je imel na primer 40-odstotno gledanost (900.000 gledalcev),dokumentarec o globalizaciji We Feed The World Erwina Wagenhoferja pa tudi lepih 30 odstotkov (700.000 gledalcev). Dobre kvote gledanosti imajo celo ponovitve, je menil producent Danny Krausz. Roland Düringer ga je dopolnil: "Plačujemo za to, da bi imeli avstrijsko televizijo." Namesto tega pa že njegova hči govori tako, kot da bi sinhronizirala program v nemščino. Na novinarski konferenci so nekajkrat tematizirali vprašanje identitete: "Smo pa že bolj zabavni kot Nemci," se je pritoževal Düringer v zvezi z nakupi nemških oddaj.

Založnik Georg Hoanzl je potrdil povpraševanje po avstrijskih izdelkih: DVD-izdaja Österreichischer Film je menda ogromen založniški uspeh in se prodaja dvakrat bolje od "ameriških vsebin". Uspeh pa vendarle črpa iz preteklosti, "mi pa potrebujemo vendar tudi prihodnost", so dejali filmarji.

"Rešitev le v politiki"
Filmarji se dobro zavedajo, da ORF kljub temu verjetno ni pravi naslov za kritiko. Kar 214 milijonov od 687,6 milijonov evrov lani ni šlo ORF, temveč finančnemu ministrstvu in avstrijskim deželam. Filmarji zato od politike zahtevajo "stoodstotno namensko odvajanje" denarja kakor tudi "zakonsko obveznost za ORF, da tako zbrana sredstva usmerja v avstrijske filme, serije in dokumentarni program". Producent Kurt Stocker je pripomnil, da je potrebna stvarna politika, usmerjena k reševanju problemov, kajti povsem jasno je, da je "rešitev le v politiki".