Poziv so poslali pred razpravami med državami članicami in Evropsko komisijo, ki bodo o direktivi potekale 28. januarja in 14. februarja. Pri tem so izpostavili zlasti 18. člen, ki govori o sorazmernem nadomestilu igralcem, vključno z uporabo njihovih del na spletu.

V društvu si želijo, da bi slovenska zakonodaja uvedla pravico do nadomestila v primeru uporabe AV del na zahtevo. Omenjeni 18. člen države članice obvezuje, da vsem izvajalcem, kadar se njihova dela izkoriščajo prek spleta na platformah na zahtevo, kot so iTunes, Netflix ali AmazonTV, zagotovijo, da so igralci upravičeni do prejemanja primernega in sorazmernega plačila.

Za izvajanje 18. člena direktive v nacionalnem pravu lahko države članice prosto uporabljajo različne mehanizme in upoštevajo načelo pogodbene svobode ter pravično ravnovesje med pravicami in interesi. "Uvedba pravice do plačila nadomestila igralcem za dajanje na voljo na zahtevo v slovensko nacionalno zakonodajo pa lahko to obveznost ne samo izpolni, temveč primanjkljaj v plačilu nadomestila igralcem celo odpravi," so prepričani v društvu.

Sledili bi že vzpostavljenemu modelu
Pri tem so predlagali, da bi nadomestila plačevale digitalne platforme, sistem upravljanja te pravice pa naj bo obvezno kolektiven. Izpostavili so tudi, da takšni primeri že obstajajo in delujejo v državah, kot so Španija, Poljska in Italija.

Internetni AV trgi so v razcvetu, a kaj imajo od tega igralci?
Kot so še zapisali v pozivu, je povprečna letna stopnja rasti prihodkov od naročnin za storitve videa na zahtevo med letoma 2011 in 2016 za 27 članic EU-ja znašala 128 odstotkov, skupni prihodek od AV storitev na zahtevo pa je v letu 2017 znašal 5,1 milijarde evrov.

"Medtem ko internetni AV trgi očitno prosperirajo, je izključna pravica dajanja na voljo javnosti na zahtevo, ki je bila igralcem dodeljena v skladu z direktivo EU o avtorskih pravicah iz leta 2001, minimalno spremenila gospodarski položaj igralcev. Pravica se s pogodbami o odkupu praviloma prenese na producente, le nekaj slavnih igralcev pa se uspe pogajati o plačilu avtorskih honorarjev. Večina igralcev prejme enkratno plačilo za prenos vseh svojih pravic, za ves čas zaščite, za vse teritorije - ne glede na končni uspeh pri izkoriščanju dela," piše v pozivu.

To po podatkih društva kažejo izsledki študije Združenja evropskih izvajalskih organizacij AEPO-ARTIS, ki predstavlja 36 evropskih organizacij za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev iz 26 držav, njena članica pa je tudi slovenska kolektivna organizacija Aipa.

Glede na študijo v letu 2005 za storitve na zahtevo ni bilo zbranih plačil, do leta 2017 pa je znesek, ki so ga v imenu izvajalcev zbrale kolektivne organizacije, še vedno nižji od dveh odstotkov vseh plačil.