Henri Colpi se je filmu zapisal z dušo in srcem. Bil je režiser, montažer in igralec, o filmu pa je napisal tudi nekaj knjig. Foto:
Henri Colpi se je filmu zapisal z dušo in srcem. Bil je režiser, montažer in igralec, o filmu pa je napisal tudi nekaj knjig. Foto:
Zlata palma
V prvo do zlate palme. Foto: EPA

Veliki met je švicarskemu režiserju Henriju Colpiju uspel s filmom Une aussi longue absence (Tako dolga odsotnost), ki ga je oblikoval po scenariju Marguerite Duras. V Cannesu je slovel še en Colpijev film; Codine je dobil nagrado za tehnične dosežke in za scenarij. Colpi se v zgodovino filmske umetnosti ni zapisal le kot režiser, bil je tudi igralec in montažer. Kot montažer je sodeloval pri zadnjem filmu slovitega Fernandela Heureux qui comme Ulysse (Srečen, ker prihaja Odisej) iz leta 1970.

Očarljiva Romunija
Čeprav se je Colpi rodil v čudoviti Švici, ga je posebej očarala Romunija, ki je bila v času Colpijeve aktivnosti pogreznjena globoko za železno zaveso. Henri Colpi je v Romuniji leta 1963 posnel svoj drugi film Codine, v državo pa se je vrnil tudi s svojim tretjim režijskim projektom. To je bil film Mon l'etoille sans nom, v katerem sta zaigrala Marina Vlady in Claude Riche. Tako je Colpi za nekaj desetletij prehitel hollywoodske filmarje, ki so v zadnjih letih "studio večkrat prenesli" v "deželo grofa Drakule". Le da sodobni filmarji v Romuniji ne iščejo le naravnih lepot in slikovitih mest, pač pa jih še posebej navdušujejo nizki stroški snemanja z dobro izobraženimi krajevnimi filmskimi delavci.

Henri Colpi je sodeloval tudi z velikimi neevropskimi igralci. Leta 1973 je tako posnel televizijski film L'ile mysterieusem, v katerem se je predstavil tudi egiptovski zvezdnik Omar Sharif.

Na koncu je lahko le oporoka
Henri Colpi se ni zapisal le filmu. Pravzaprav je bila njegova prva ljubezen književnost. Leta 1921 v kraju Brigue rojeni Colpi je namreč že kmalu po koncu študija literature objavil knjigo Le cinema et ses hommes (Film in njegovi možje). Film in pisanje je povezal še enkrat. Leta 1963 je objavil delo Defense et illustration de la musique de film (Obramba in ponazoritev filmske glasbe). V njem se je razpisal o skladateljih filmske glasbe in o njihovih delih. Zadnje delo Henrija Colpija je že samo po sebi prinašalo vonj po koncu kariere in življenja. Leta 1996 je Colpi dokončal Lettres a un jeune monteur (Pisma mlademu montažerju), ki jih je zapisal v obliki oporoke.