Žigon, ki se je leta 1926 rodil v Ljubljani, je imel za seboj kariero, dolgo več kot petdeset let, v kateri je ustvaril mnoge nepozabne like na odrskih deskah, filmskih platnih, malih zaslonih ter tudi v radijskih igrah. Širša javnost ga je najbolj poznala kot SS-ovca Krügerja v nadaljevanki Odpisani, nastopil pa je v več kot sto televizijskih in filmskih produkcijah.

Raznovrstni (po)ustvarjalec
Med njegovimi filmskimi vlogami so bolj znane vloga Filozofa v filmu Kala režiserja Andreja Hienga, bil je Binder v filmu Františka Čapa X-25 javlja, Joannes v Amandusu Franceta Štiglica, Blagot Balašica v Klopčičevem Strahu. Večkrat je sodeloval tudi s takratno Televizijo Ljubljana, kjer je med drugim zaigral v igri Zorenje in boji mladega Levstika ter nadaljevanki avtorja Draga Jančarja Primož Trubar. Najpomembnejše dramske stvaritve pa je ustvaril na odru Jugoslovanskega dramskega gledališča, ki mu je ostal zvest vse do upokojitve. Med Žigonovimi najbolj odmevnimi gledališkimi liki je na primer lik Jaga, ki ga je v uprizoritvi Shakespearovega Othella igralec oblikoval leta 1977, blestel pa je predvsem v vlogah del dramatikov, kot so Dostojevski, Gogolj, Čehov in Crnjanski.

Prejel je tudi zlato areno
Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi za vlogo Marka v filmu Matjaža Klopčiča Oxygen leta 1970 tudi zlato areno, prejel pa je tudi red dela z zlatim vencem. Igralsko se je Žigon odlikoval predvsem v psihološko zapletenih nosilnih vlogah, kot režiser pa je najraje posegal po delih ruskih klasikov. Študiral je v Ljubljani in na gledališkem inštitutu v Leningradu, leta 1951 pa je diplomiral na Akademiji za gledališko umetnost v Beogradu. Takoj po drugi svetovni vojni je začel nastopati v ljubljanski Drami, leta 1948 pa je postal član tedaj novoustanovljenega Jugoslovanskega dramskega gledališča.