Robert Altman je na odru gledališča Kodak, v katerem podelujejo oskarje, zadnjič stal lani. Prejel je oskarja za življenjsko delo. Foto: Reuters
Robert Altman je na odru gledališča Kodak, v katerem podelujejo oskarje, zadnjič stal lani. Prejel je oskarja za življenjsko delo. Foto: Reuters
Robert Altman
Robert Altman je svoj zadnji film Radijski šov predstavil na filmskem festivalu v Berlinu. Foto: EPA
Prizor iz filma Gosford Park
Ni jih bilo malo, ki so leta 2002 pričakovali, da bo kriminalka v slogu Agathe Christie najuspešnejši film podelitve oskarjev.
Kot režiser vojne komedije M*A*S*H je Robert Altman režiser, po čigar uslugah je vladalo veliko povpraševanje.

Leta 1925 v Kansas Cityju rojeni Altman je svoj zadnji film dokončal letos. To je komična drama Radijski šov (A Prairie Home Companion), ki je tudi del repertoarja letošnjega festivala Liffe. Kaj je povzročilo smrt Roberta Altmana, zaenkrat še ni znano. Nikogar pa ne bi presenetilo, če bi bil kriv zaplet s srcem. Altmanu so namreč že pred desetletjem presadili srce. To je razkril ob prejemu oskarja za življenjsko delo, ko je tudi povedal, da mu je srce "darovala" 40-letna ženska.

V družbi nič manj slavnega Hitchcocka
Čeprav se je kot režiser filmov M*A*S*H, Nashville, The Player, 3 Women in drugih prebil v družbo najboljši filmskih ustvarjalcev zadnjih 50 let, pa Altman nikoli ni dobil oskarja za režijo. Za nagrado je bil zadnjič nominiran leta 2002, ko je navdušil s kriminalko Gosford Park. Čeprav je kriminalka v slogu Agathe Christie veljala za enega najbolj verjetnih kandidatov za zmagovito bero oskarjev, pa je kipec domov odnesel le Julian Fellowes, in sicer za najboljši scenarij, drugih šest nominacij pa je "šlo v nič". Robert Altman se je tako pridružil Alfredu Hitchcocku, še enemu legendarnemu režiserju, ki se nikoli ni mogel postavljati z oskarjem za najboljšega režiserja posameznega leta.

Del arhiva znamenitih ameriških filmov
Odličnost Altmanovega dela potrjuje tudi odločitev sodelavcev ameriškega registra filmov (National Film Registry). To je namreč seznam filmov, za katere strokovnjaki za film presodijo, da jih je potrebno ohraniti za naslednje generacije, saj so močno zaznamovali filmsko produkcijo določenega obdobja ali pa so celo dejavno prispevali k razvoju filmske umetnosti. Na tem seznamu danes najdemo dva filma, ki ju je podpisal Robert Altman. To sta vojaška komedija M*A*S*H iz leta 1970 in glasbena drama Nashville iz leta 1975.

Na platnu ob velikem Dannyju Kayu
Altmanovi začetki pri filmu niso napovedovali njegove kasnejše kariere. Po koncu druge svetovne vojne, med katero je pilotiral bombnike, se je Altman med iskanjem "prave priložnosti" za preboj v hollywoodsko filmsko produkcijo najprej preizkusil kot igralec. Svojo prvo vlogo - pravzaprav vlogico - je odigral ob tedaj velikem zvezdniku in komiku Dannyju Kayu. Pisalo se je leto 1947, naslov filma pa je bil Skrivno življenje Walterja Mittyja (The Secret Life of Walter Mitty).

Kmalu pa se Altmanu ni bilo več treba "udinjati" v majhnih vlogah. Prvi uspeh je namreč prišel že leta 1947. Komedija Božični večer (Christams Eve) po Altmanovem scenariju je bila namreč velik uspeh in mladi scenarist se je preselil v New York. Odličnega sodelavca je našel v Georgeu W. Georgeu in par je spisal številne uspešne scenarije za gledališke igre, muzikale in filme. Leta 1950 je vseeno bankrotiral in se vrnil domov.

Someščan se odloči posneti film
V domačem mestu se je Robert Altman zaposlil v lokalnem filmskem studiu Calvin Company, kjer se je začel tudi učiti režiserskega poklica. Po petih letih je zapustil družbo, ne pa tudi Kansas Cityja. S sredstvi domačina Elmerja Rhodena Jr. je posnel svoj prvi pravi film Prestopniki (The Delinquents), s katerim je se je tudi začel niz Altmanovih skoraj osemdeset celovečercev.

Čakanje do leta 1970
Med letoma 1958 in 1964 je bil Robert Altman del ameriške televizijske produkcije, obenem pa je zaman iskal priložnost za preboj v filmu. Spremembo je prineslo leto 1969, ko so Altmanu ponudili scenarij za M*A*S*H, ki ga je pred njim zavrnilo že več režiserjev. Film, v katerem sta med drugim nastopila tudi Donald Sutherland in Robert Duvall, pa je bil velik uspeh in je Altmanu odprl vrata do kuloarjev, po katerih stopajo najbolj vplivni hollywoodski producenti. Svoje mesto v tem okolju je Altman dokončno potrdil v devetdesetih, ko je prejel dve nominaciji za oskarja za najboljšega režiserja. Prineslo mu jih je delo pri filmih The Player in Short Cuts, a vsakič je ostalo le pri nominaciji.