Maureen Stapleton je v najstniških letih svojo igralsko pot začela na gledaliških deskah. Nastopala je na odrih v New Yorku in leta 1946 debitirala na Broadwayju v predstavi Burgessa Mereditha Playboy z zahodne strani. Kmalu je igralsko znanje začela pridobivati v znamenitem Actors Studiu, ki ga je ustanovil Lee Strasberg.

V istem času kot Stapeltonova, tudi dobra prijateljica Marilyn Monroe, sta Actors Studio obiskovala tudi Montgomery Clift in Marlon Brando. Leta 1951 je za vlogo serafine Delle Rose v Tetovirani roži Tennesseeja Williamsa dobila nagrado tony. Dosežek je ponovila leta 1970, ko je drugega tonyja dobila za vlogo v igri The Gingerbread Lady; upodobila je zapito pevko. Z Laurencem Olivierom sta skupaj navdušila v gledališki upodobitvi Williamsove Mačke na vroči pločevinasti strehi. Prijateljstvo Stapeltonove in dramatika Williamsa je bilo tako močno, da je Williams je za njo napisal tri igre, a nazadnje ni nastopila v nobeni od treh.

Lastnica emmyja
Maureen Stapleton pa se ni držala le gledališča. Čeprav se je bala letenja, je snemala tudi filme v Hollywoodu in nastopala je na televiziji, leta 1967 pa je dobila emmyja za vlogo v Among the Paths to Eden.

Večkrat je bila nominirana za oskarja v stranskih vlogah, celo s svojim prvim filmom Osamljena srca leta 1958. Drugo nominacijo za stransko vlogo ji je leta 1970 prinesel film Letališče, tretjo pa leta 1978 vloga v filmu Woodyja Allena Interiors.

Štiri nominacije, en oskar
Oskarja za stransko vlogo je vendarle dočakala leta 1981, ko so jo nagradili za vlogo bojevite pisateljice Emme Goldman v filmu Rdeči, ki ga je režiral Warren Beatty. Rdeči so pripoved o levičarskem ameriškem novinarju, ki se odpravi v komunistično Rusijo, da bi poročal o boljševiški revoluciji. Z oskarjem se je vpisala tudi med tiste igralske legende, ki se lahko pohvalijo s "trojno igralsko krono", saj je imela doma že gledališko nagrado tony in televizijskega emmyja.

Kako pokonci držati publiko?
Maureen Stapleton je pred kamere stopila še v Kokonu (1985) in njegovem nadaljevanju, leta 1987 pa je v filmu Nuts zaigrala mamo Barbre Streisand. V avtobiografiji z naslovom Pekel življenja (Hell of a Life) je zapisala, da je poti do dobrega igranja veliko. Sama je menila, da je ključno to, da držiš pokonci publiko. Svoje življenje je opisala kot kaotično, saj je imela za seboj dva propadla zakona, več romanc, dolga leta pa jo je spremljala pijača. O sebi je celo napisala, da je bila slaba mati svojima otrokoma.

Leta 1980 je za svoj prispevek h gledališču dobila nagrado Actors Studia. Stapletonova je zaradi kronične bolezni dihal umrla na svojem domu v Lenoxu v Massashusettsu. Pred kamerami je zadnjič stala leta 2003.