Oglas
Shelley Winters, svetlolasa zvezda, ki je najraje govorila v rahlo surovem newyorškem slengu, je prvi kipec za vlogo gospe Van Daan v Dnevniku Anne Frank osvojila leta 1959, drugo nagrado pa je prejela leta 1965. V filmu A Patch of Blue (Modra zaplata) je upodobila nasilno mater slepega dekleta. A nekoliko grenkega priokusa je kljub bogati karieri vseeno ostalo v ustih Shelley Winters. Oba oskarja je namreč prejela za interpretacijo stranske vloge.
Ameriška zgodba o uspehu
Življenjska zgodba Shelley Winters je zgodba o sanjskem uspehu. Ljubko, a revno dekle - že kot 9-letno dekletce je morala na cesti prodajati revije in časopise - se je poskusilo kot manekenka, nato pa se je prek majhnih vlog na Broadwayu prebila med največje hollywoodske zvezde. "Angel odrešenik" je prišel v podobi enega vodilnih sodelavcev filmskega studia Columbia Pictures, Harryja Cohna. Ta je bil prvi, ki je Wintersovo opazil na Broadwayu in jo zvabil k filmu. Nekaj let se je kalila ob preigravanju manjših vlog zapeljivih deklet. Seksi Shelly Winters lahko opazimo v filmih What a Woman (Kakšna ženska) in Tonight and Every Night (Nocoj in vsako noč).
Nadlegovanje režiserja se je splačalo
Kljub nadarjenosti in lepoti pa se je morala Shelley Winters za prodor med največje hollywoodske dive močno potruditi. Pravzaprav je bila njena vztrajnost že prav nadležna. V nedogled je prepričevala režiserja Georgea Cukorja, da bi vloga spremljevalke Ronalda Colmana v filmu A Double Life morala biti njena. Z besedami ji je uspelo prepričati režiserja, z igro pa je prevzela tudi gledalce. Vloga iz leta 1947 ji je odprla vrata do sodelovanja z velikimi imeni in do večjih vlog.
Branja ni bilo malo
Položaj zvezde je hitro potrdila z odličnima interpretacijama v filmih Veliki Gatsby in Frenchie, v naslednjih letih pa je nanizala vrsto sodelovanj z najbolj priznanimi režiserji: Georgeem Stevensom, Robertom Siodmakom, Charlesom Laughtonom in Stanleyem Kubrickom. Naštevanje vlog Shelley Winters je zelo zamudno delo. Igralka, ki je snemala še pri 79 letih, se je namreč v karieri prebila skozi več kot 100 filmskih scenarijev, to pa ji ni preprečevalo, da ne bi nastopila tudi v številnih televizijskih produkcijah.
Tudi na malih zaslonih je pustila svoj pečat. Leta 1963 je prejela nagrado emmy za nastop v epizodi Two is the Number (Pravo število je dve), ki je nastala v sklopu šova Bob Hope Presents the Chrysler Theatre.
Vsi moški Shelley Winters
Shelley Winters novinarjem gradiva za pisanje ni priskrbela le z odlično igro, tudi piscev rumeno obarvanih prispevkov ni razočarala. Wintersova namreč ni zapisala le treh zakonov, življenje si je popestrila tudi z romancami z igralskimi ugledneži, kot so Marlon Brando, Erol Flynn in Burt Lancaster. O njih ni molčala niti v svoji avtobiografiji Shelly, Also Known As Shelley, ki je izšla leta 1980. 85 let življenja Shelly Winters zares ni bilo dolgočasnih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje