Francosko-belgijska režiserka z grškimi koreninami Agnès Varda je filmski svet opozorila nase leta 1962 s filmom Cleo from 5 to 7, v katerem po pariških ulicah skoraj v realnem času sledimo očarljivi pevki, ki pričakuje rezultate glede morebitnega rakastega obolenja. Prek protagonistkinega soočanja z lastno smrtnostjo Varda tematizira tudi tradicionalno objektivizacijo ženskega telesa. Žal pa je bila prav ta bolezen usodna za filmarko, saj je umrla za posledicami raka na dojki.

Polna malha nagrad za "radostno feministko"
Uvodnemu uspehu s filmom Cleo from 5 to 7 je leta 1965 sledila že prestižna nagrada Louisa Delluca, ki ji jo je prinesel film Le Bonheur. Med njenimi najbolj znanimi stvaritvami sta še filma Vagabund, za katerega je leta 1985 na beneškem festivalu prejela zlatega leva, in Jacquot de Nantes, ki govori o njenem možu, filmskem režiserju Jacquesu Demyju. Poročena sta bila od leta 1962, pa vse do njegove smrti leta 1990. Par se je v poznih 60. letih preselil v Kalifornijo, kjer je sodelovala tudi z imeni, kot sta Dennis Hopper in Andy Warhol.

Leta 1928 v Belgiji rojena Varda je prve odločne korake naredila v 50. in 60. letih v New Yorku, sicer pa je večino življenja ustvarjala v Franciji. Še v preteklem mesecu je na berlinskem filmskem festivalu predstavila svoj najnovejši dokumentarec Varda by Agnès, prejela pa je tudi častno festivalsko nagrado berlinale camera. V preteklosti so se njeni filmi štirikrat uvrstili v tekmovalni del Berlinala, pri čemer je leta 1965 dobila nagrado velike žirije leta s filmom Le Bonheur.

Leta 2014 je na filmskem festivalu v Locarnu kot druga ženska v zgodovini tega festivala prejela leoparda za življenjsko delo. Istega leta jo je Evropska filmska akademija (EFA) prav tako nagradila za življenjsko delo za izjemen prispevek k filmski umetnosti. Kot so zapisali, je predstavljala "pomemben glas tako v francoski in evropski kinematografiji kot na splošno v svetu umetnosti".

V Cannesu so jo leta pozneje kot prvo žensko nagradili s častno zlato palmo. "Njeno delo in življenje prežemajo duh svobode, umetnost premikanja mej ter odločnost in prepričanje, ki ne priznavata ovir. Rečeno na kratko, Varda se zdi spodobna uresničiti vse, kar si želi," so takrat zapisali v utemeljitvi. Leta 2017 so ji podelili častnega oskarja za dolgo kariero, ob prevzemu kipca pa je dejala: "Veliko nagrad imam, tukaj v filmski meki, Hollywoodu, pa sem dobila najboljšo."

Sorodna novica O ljudeh in vaseh

Sodelovanje s sodobnim uličnim umetnikom
V Kinodvoru je trenutno na ogled njen film iz leta 2017 O ljudeh in vaseh, pri katerem je sodelovala z uličnim umetnikom JR-jem. Gre za duhovit film ceste in hkrati ganljivo meditacijo o prijateljstvu, minljivosti in moči umetnosti. Sicer pa njeni filmi ter tudi fotografije in inštalacije z značilnim eksperimentalnim slogom v ospredje postavljajo dokumentaristični realizem, feminizem in družbeno kritiko.

Novico o filmarkini smrti je sporočila njena družina z izjavo za medije: "Režiserka in umetnica Agnès Varda je umrla na svojem domu v noči na četrtek, 29. marca za posledicami zapletov zaradi raka. Obdana je bila z družino in prijatelji." Zapisali so še, da je bila "radostna feministka" in "strastna umetnica".

Agnès Varda, ki je za seboj pustila otroka Rosalie in Mathieuja, je umrla pri 90 letih starosti v Parizu, kjer naj bi jo v torek tudi pokopali.