Predsednik ene izmed pomembnejših organizacij italijanskih optantov Unije Istranov Massimiliano Lacota je italijanskega podtajnika za zunanje zadeve Alfreda Mantico zaprosil, naj ukrepa oziroma naj od Slovenije zahteva pojasnila v zvezi s filmom.

Po mnenju Lacote je namreč slednji zaradi naslova, ki "spominja na geslo, ki je titovske čete vodilo pri zasedbi Trsta", provokacija, saj namesto da bi ga predstavili v prestolnici Ljubljani bodo to storili v Sežani, ki je od Trsta oddaljena le nekaj kilometrov.

"Film je v nasprotju z načelom pomiritve"
Za predsednika Unije Istranov so nesprejemljivi tudi reklamni spoti za film, ker naj bi bili v nasprotju z vsakršnim načelom pomiritve, ščuvali pa naj bi celo k rasnemu sovraštvu, piše Lacota, ki je o zadevi obvestil tržaškega župana Roberta Dipiazzo, za petek pa je sklical novinarsko konferenco.

Pri vsem skupaj je seveda zelo zanimivo in simptomatično, da se takšne organizacije takoj dvignejo na noge, ob tem pa se hodijo poklanjati svojim žrtvam k breznom na slovensko stran, čeprav sploh še ni preverjeno oziroma dokazano, da so v njih tudi zares tista trupla. Prav tako si slovenska manjšina mukotrpno počasi pridobiva pravice ter jih nazaj izgublja, dvojezičnost pa še vedno ni popolnoma normalno stanje. Kje pa je tu načelo pomiritve, ki ga sami zahtevajo?

Srce v breznu - kje pa je tokrat
Seveda pa je treba spomniti tudi na igrani film italijanske javne televizije RAI Srce v breznu z Draganom Bjelogrlićem v vlogi zlobnega partizana Novaka, ki smo si ga lahko ogledali tudi pri nas. Pri tem dvodelnem filmu je namreč šlo za namerno potvarjanje zgodovinskih dejstev z državnim blagoslovom, še huje pri tem pa je, da slovenska stran niti mignila ni, dejanja, ki ga zgodovinar Dušan Pirjevec še vedno ne razume. Zanimivo bo spremljati odziv slovenske strani, če bo italijanska res pritisnila nanjo.

Film diplomsko delo Žige Virca
27-minutni igrani film je sicer diplomsko delo za režijo Žige Virca, ki je napisal tudi scenarij. Nastalo je kot projekt AGRFT-ja v koprodukciji z RTV Slovenija z delovnim naslovom Bitka, ki je ni. Zgodba ni postavljena v leto 1945, temveč v 2009 in je opis poskusa skupine partizanskih vojakov, da bo popravila stare krivice iz druge svetovne vojne in osvobodila Trst.

Glavni junak je komandant skupine Franc (Gojmir Lešnjak), ki pa naleti na nerazumevanje žene Marije (Silve Čušin), ki mora sama delati na kmetiji. Prav tako pa more opraviti tudi s policijo, ki ne more več dovoliti uprizarjanja bitk. To pa Franceta ne ustavi, še najbolj pa da teži, da mlada generacija noče sprejeti partizanskih vrednot, ki so se prenašale skozi generacije. Tako podari hčerki Mateji babičino titovko. Vprašanje, ki se zdaj postavlja pa je, na čigavo stran se bo postavila Meteja in ali bo Trst spet naš?

Premiera 6. novembra v Sežani
Kot rečeno, bodo film premierno uprizorili 6. novembra ob 20. uri v Kosovelovem domu v Sežani, katerega direktor je ravno glavni igralec Lešnjak.