Režiserka in animatorka Špela Čadež je za Nočno ptico to jesen prejela štiri posebne omembe žirije - na grškem festivalu Anymasyros, festivalu Stoptrik v Mariboru, na oktobrskem festivalu Craft v Indoneziji in na Ars Electronici v Linzu.

Temačne podobe jazbečeve nočne more
Na Ars Electronici je bil film deležen posebne omembe v kategoriji računalniška animacija, film in vizualni učinki. Na festivalu so zapisali, da animirani film "z nizom temačnih in skrivnostnih podob popelje naravnost v sanje oziroma nočno moro jazbeca, ki pijan od prezrelega sadja divja po cesti".

Medtem ko so se ustvarjalci ostalih častno omenjenih filmov osredotočili na najnovejše tehnologije, "karakterni animirani film Špele Čadež čudovito izraža ljubezen in čas, potreben za ustvarjanje življenja iz posamičnih ročno izdelanih slik. Glasba, ki spremlja pripoved, kot jo doživlja jazbec, je komična in hkrati tako bridko žalostna kot zgodbe, ki si jih pripovedujejo pijanci, medtem ko ogrožajo sebe in druge".

Hipnotizirajoče potovanje do opojnih stanj zavesti
Kratki animirani film, ki je nastal v slovensko-hrvaški koprodukciji s podporo Slovenskega filmskega centra in Hrvaškega avdiovizualnega centra, koproducenta pa sta hrvaški Bonobostudio in RTV Slovenija, se lahko pohvali še z nagrado zagrebškega festivala animiranega filma Animafest. Prav tako je prejel veliko nagrado na festivalu v Bučeonu v Južni Koreji, ki velja za enega najstarejših festivalov animiranega filma v Aziji, in v Čačku, kjer je od 5. do 9. septembra potekal 11. mednarodni animirani festival Animanima. Žirija je v svoji obrazložitvi zapisala, da gre za "impresionistično, hipnotizirajoče potovanje in zelo dobro oblikovan film, ki vas vodi odločno, a nežno do opojnih stanj zavesti".

Prejšnji teden je Nočna ptica osvojila nagrado nemškega mesta Wiesbaden na tamkajšnjih dnevih animiranega filma. Gre za izjemno čast, saj so bili med prejemniki te nagrade v preteklih letih mojstri animacije, kot so Peter Lord iz britanskega studia Aardman, ki ga slovensko občinstvo pozna po produkciji filma Bacek Jon, in japonski mojster Koji Yamamura - leta 2003 nominiranec za oskarja in prejemnik velike nagrade v Annecyju.

Cvitkovič z zgodbo, ki se v Sloveniji zgodi vsak dan
Cvitkovič, ki se je v Cottbusu predstavljal že leta 2015 in s svojo Šiška Deluxe tudi prepričal tamkajšnje občinstvo, se je z Družinico uvrstil v tekmovalni kategoriji celovečernih filmov. V konkurenci celovečercev je 12 filmov iz 16 koprodukcijskih držav, njihove zgodbe pa so tako različne, da jih ni mogoče ujeti na skupno rdečo nit. Tako kot so različne zgodovina in kulture vzhodne Evrope, enako so zgodbe, ki jih pripovedujejo filmski ustvarjalci: "regionalne ali univerzalne, empatične ali abstraktne, analitične ali razburljive," so zapisali organizatorji festivala.

Družinica, ki se je slovenskemu občinstvu premierno predstavila septembra na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, slika propad idiličnega razmerja med staršema, ki ga povzročita izguba dela in finančni propad. Breme, ki ga starša ne zmoreta več nositi, vse bolj pada na ramena otrok.

Festival vzhodnoevropskega filma, ki poteka dobrih sto kilometrov jugovzhodno od Berlina, bo do nedelje prikazal približno 200 filmov iz različnih držav, od trilerjev do socialnih dram. V Cottbusu prirejajo festival od leta 1991 in vsako leto pritegne kakšnih 20.000 obiskovalcev. Lani je v glavni kategoriji slavila drama Zoology ruskega režiserja Ivana Tverdovskega.

V zadnjih letih sta na festivalu prepričali tudi koprodukciji Zenit Daliborja Matanića in Družinski film režiserja Olma Omerzuja. Prvi je dobil nagrado za najboljši film, oba pa sta bila nagrajena tudi za najboljšega igralca oziroma igralko. Zenit je prejel še nagrado združenja filmskih kritikov Fipresci za najboljši film festivala.