Razočarani iranski režiser kurdskega rodu je na filmskem festivalu v Torontu povedal: "Pred dvema dnevoma so v Iranu prepovedali moj film in mi uničili kariero. Vsi mi pravijo, naj ne mislim na prepoved in naj raje razmišljam o naslednjem projektu, a zelo težko je."
Film Krajec (Niwemang) spremlja slavnega, a ostarelega in bolnega kurdskega glasbenika Mama, ki svoje otroke in žensko "z nebeškim glasom" vodi iz Irana v Irak na koncert, s katerim bodo proslavili padec diktatorja Sadama Huseina in s tem tudi konec Huseinove cenzure kurdske glasbe.
Film ni političen!
Ghobadi, ki je tudi eden od dveh scenaristov filma, pravi, da je zgodba nastala po
resničnih dogodkih, vendar vztraja, da film ni političen. S tem pa se očitno ne strinjajo v Iranu, kjer so prepričani, da se Ghobadi norčuje iz iranskih zakonov. Ti namreč od revolucije leta 1979 prepovedujejo Kurdom in Kurdinjam prepevati skupaj v javnosti. Ghobadi je dramo posnel v Iranu in Iraku, v njej pa pojejo oboji, kurdski moški in ženske, spremlja pa jih orkester. "Če bi vedel, da bodo Krajec prepovedali, bi vanj vključil še mnogo več glasbe in več inštrumentov," pravi zdaj Ghobadi.
Kurdi motijo oblasti
Film Irancem ni všeč tudi zato, ker se v njem režiser spet dotika sporne kurdske države - ta bi nastala na delu Turčije, Iraka in Irana, čemur pa vlade vseh treh naštetih držav zelo odločno nasprotujejo. "Nikoli si nisem želel biti v takem položaju. Ampak tokrat hočem braniti svoj film. Dolgo časa smo se umetniki sami cenzurirali. Nobeden izmed mojih filmov ni političen, toda živeti v Iranu je politično," pravi jezni Ghobadi, ki je bil rojen v delu Irana, ki ga poseljujejo Kurdi. Leta 2004 je na filmskem festivalu v španskem San Sebastianu Ghobadi dobil zlato školjko za najboljši film Želve znajo leteti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje