Danski režiser je v nedavnem intervjuju za danski časopis Politiken razkril, da je zdaj sicer trezen in čist, da pa se udeležuje srečanj anonimnih alkoholikov. Ob tem je povedal, da je včasih potreboval "steklenico vodke na dan", da je lahko vstopil v "paralelni svet", ki se mu je zdel obvezen predpogoj za umetniško ustvarjanje. Praktično vse svoje filme je napisal pod vplivom alkohola ali substanc, priznava danes.

Ker je zdaj trezen, režiserja po lastnem priznanju skrbi, da bi bil sposoben ustvariti le še "usrane filme".

"Ne vem, ali sem sposoben narediti še kak film, to me skrbi," je bil iskren von Trier in pojasnil: "Noben umetniški izraz, ki bi bil kaj vreden in obenem delo nekdanjega pijanca ali nekdanjega džankija. Kdo za vraga bi se ubadal z Rolling Stonesi, če ne bi imeli alkohola, ali z Jimijem Hendrixom brez heroina?" v preteklosti je režiser že odkrito govoril o svojih bitkah z depresijo.

Ena von Trierjevih največjih mojstrovin, komorna, minimalistična drama Dogville, se je rodila iz ekscesnega zadevanja; scenarij je napisal v pičlih 12 dneh. Nimfomanko je, za primerjavo, pisal trezen - in za to potreboval 18 mescev.

Sloviti režiser je v svoji 25-letni karieri pobral vrsto nagrad, med drugim leta 2000 cansko zlato palmo za film Plesalka v temi - zato pa so njegovi javni nastopi pogosto namerno izzivalni in škandalozni. Najdlje v tej smeri je šel najbrž leta 2011 v Cannesu, ko so mediji pograbili njegovo izjavo, da "lahko malce sočustvuje s Hitlerjem". Po tistem se je zavezal molku, češ da je tako ali tako vedno narobe razumljen.

Intervju za Politiken je bil prvi daljši, v katerega je von Trier privolil od takrat. Septembra je potrdil, da bo njegov naslednji projekt televizijska serija v angleščini The House That Jack Built, o kateri pa ni za zdaj še nič znanega.