Franco Pinna je s Federicom Fellinijem sodeloval, denimo, pri filmih Giulietta in duhovi iz leta 1965 in Casanova iz leta 1976. Poleg fotografij bodo na razstavi, sicer posvečeni Felliniju skozi objektiv Pinne, predstavljeni tudi nekateri filmski in avdioposnetki. Razstavne eksponate bo posodilo društvo Errata corrige iz Bologne, ki že leta sodeluje z Arhivom Franco Pinna, navaja italijanska tiskovna agencija Ansa.

Razstavo v Ferrari so si zamislili kot projekt, ki bo predstavljal in spomnil na vrhunsko delo velikega režiserja, ob tem pa nudil prostor tudi za predstavitev njegove človeške in ustvarjalne plati, je povedal predstavnik tamkajšnje občine za kulturo Marco Gulinelli.

Sorodna novica Frančišek se je razodel kot filmofil, ki prisega na Fellinija, Rossellinija in De Sico

Kopica oskarjev v družbi zlate palme
Federico Fellini, ki velja za enega najizvirnejših italijanskih filmskih režiserjev, je bil rojen leta 1920 v Riminiju, umrl pa je 73 let pozneje v Rimu. Prvi celovečerec Beli šejk je režiral leta 1952, sledila sta celovečerca Postopači in Cesta, ki sta bila nagrajena z beneškim srebrnim levom v letih 1953 in 1954.

Prejel je oskarja za življenjsko delo, nagrado ameriške filmske akademije pa je sicer osvojil vsakič, ko je bil nominiran v kategoriji najboljšega tujejezičnega filma: za Amarcorda, Cesto, Cabrijine noči in film Osem in pol. Za celovečerec Sladko življenje iz leta 1960 je Fellini prejel zlato palmo v Cannesu, znani pa so tudi njegovi filmi Satirikon, Mesto žensk in Rim.

Neorealizmu zapisan fotograf
Franco Pinna se je rodil leta 1925 na otoku La Maddalena severno od Sardinije. Kot poklicni fotograf je začel delati na začetku 50. let prejšnjega stoletja, v času razcveta neorealizma. Kot svobodni fotoreporter je fotografiral tudi za glavne časopise komunistične usmeritve, kot so Paese Sera, Noi donne in predvsem Vie Nuove. Umrl je leta 1978 v italijanski prestolnici.

Razstava bo na ogled septembra in oktobra v paviljonu za sodobno umetnost v Palači Massari v Ferrari.