Džafar Amin meni, da Whitakerju, ki sicer med filmskimi kritiki za svojo vlogo v filmu Zadnji škotski kralj žanje same pohvale, ni uspelo dovolj prepričljivo predstaviti prave podobe njegovega očeta. Aminova družina se je dve desetletji izogibala medijem, potem ko je film znova obudil zgodbo o nekdanjem ugandskem diktatorju, pa želi njegov sin očetovo podobo podati tudi skozi svoje oči.

Ob tem je povedal, da je bil njegov oče edini človek, ki je bil obsojena na zaporno kazen, ne da bi njegov primer prišel na sodišče, ob tem pa je pozval k iskanju resnice in raziskavi temnega obdobja ugandske zgodovine.

Podoba, ki se je ne da spremeniti
40-letni Džafar Amin sicer ne zanika grozot, ki so se dogajale v času očetove vladavine, vendar pa misli, da film zgolj prepleta številne negativne podobe. Ob tem prav tako priznava, da je izjemno težko predstaviti človeško stran Idija Amina, kar je toliko bolj zanimivo, saj filmski kritiki Whitakerju priznavajo, da mu je uspelo prav to. "Očetove podobe se ne da spremeniti", poudarja Amin, in dodaja, da če bi skušal njegovi podobi dati neko razumevanje, bi bilo tega zelo malo, saj je ujet v določen okvir, od koder se ga ne da več vzeti. Amin hkrati meni, da bi njegov oče z dvignjeno glavo sprejel, kar koli bi se o njem govorilo.

Džafar Amin, ki je tako prelomil družinsko zavezo k molku, se je odločil napisati tudi knjigo, s katero se bo zoperstavil očetovemu slovesu krutega ekscentrika. Po navajanjih različnih skupin za človekove pravice naj bi v osemletnem obdobju Aminove vladavine izginilo do 500.000 ljudi. Njegova tajna policija je bila znana po mučenju in ubijanju tistih Ugandčanov, ki so veljali za nasprotnike njegovega režima.