Režiser Gavin Hood, se je, utrujen od pesimističnih, brezizhodnih usod, kakršnih se ponavadi loteva afriški film, odločil posneti zgodbo o prevladi upa nad revščino in nasiljem. Tako je nastala britansko-južnoafriška koprodukcija Tsotsi, postavljena v nemirno okolje dežele, ki se še ni otresla posledic apartheida.

Še vedno obstajajo tabuji
Zgodba spremlja pet dni v življenju mladega vodje nasilniške tolpe v Johannesburgu, ki se znajde na življenskem razpotju. Režiser je poudaril, da se tematiki aidsa vseeno ni hotel izogniti, saj to vprašanje v njegovi domovini postaja "slon v sobi" - najbolj očitna stvar, o kateri nihče noče spregovoriti.

Po knjižni predlogi
Tsotsi v slengu Johannesburga pomeni nepridiprava, v filmu pa se v bolj ali manj pogovorni različici pojavi vseh enajst uradnih jezikov Južnoafriške republike. V bistvu gre za predelavo drame, ki jo je avtor Athol Fugard zastavil kot kritiko apartheida.

Hood se zaveda krute resničnosti – tudi sam je bil že večkrat oropan – a misli, da naturalistično prikazovanje brezizhodnih situacij doseže le to, da si hoče občinstvo po odhodu iz kinodvorane "prerezati žile". Film, ki je na festivalu v Torontu prejel nagrado občinstva, je vse pogosteje omenjan v isti sapi z nominiranci za oskarje.