Že oglasni plakat za film 300 prekipeva od nasilja in (ne)estetike grozljivega. Film ni nič drugačen. Foto: Kolosej
Že oglasni plakat za film 300 prekipeva od nasilja in (ne)estetike grozljivega. Film ni nič drugačen. Foto: Kolosej

Ahmadinedžad je izjavil, da skušajo ameriški filmi s "ponarejanjem" zgodovine Irance predstaviti kot brutalen in po vojni hlepeč narod. Skoraj zagotovo ga je "razkuril" film 300 režiserja Zacka Snyderja, ki govori o požrtvovalnem boju 300 Špartancev proti stokrat številčnejši perzijski vojski. Predniki sodobnih Irancev so seveda bitko pri Termopilah leta 480 pred našim štetjem dobili, moralni zmagovalci pa so bili Špartanci, ki so se proti (domnevno) divjim Perzijcem borili do zadnjega moža.

Nasilje neobhodno, neokusnost neobvezna
Iranski predsednik je zagotovil, da kulturna vojna, ki jo ZDA vodijo proti Iranu, ne bo uspela. O prizorih boja niso veliko lepih besed izrekli niti številni (neiranski) kritiki. Film se namreč zanaša na računalniško ustvarjene prizore, ki pa so0, kot so zapisali v britanskem časopisu Guardian, skoraj premočno stilizirani in kar preveč izpostavljajo nasilje. Bitka, v kateri so si nasproti stali vojaki špartanskega kralja Leonidasa in perzijskega voditelja Kserksesa, je zares bila krvava, vendar pa je mogoče v filmu tudi takšne prizore prikazati precej bolj estetsko.

300 je že drugi film o bitki, ki že več sto let velja za enega najboljših primerov vojaškega poguma in vztrajnosti, bistre uporabe terena v vojskovanju ter pomena profesionalnega odnosa do vojaške službe. Prvi film - naslov tega je bil 300 Špartancev - so posneli leta 1962, torej v času hudih napetosti med ZDA in Kubo. Vendar o tem, ali se je nad filmom režiserja Rudolpha Matéja mrščil tudi Fidel Castro, ni nič znanega.

Slovenci prepoznajo propagando?
Če je Hollywood film 300 zares ustvaril kot del gonje Busheve administracije proti Iranu, se v Washingtonu ne morejo pritoževati. Američani namreč množično drvijo v kino in film, v katerem sicer veliki zvezdniki niso zaigrali, je samo v prvih treh dneh predvajanja v severnoameriških kinematografih zaslužil 78,6 milijona ameriških dolarjev (59 milijonov evrov). Vendar pa je ameriška propaganda usmerjena tudi v tujino. Za poseg v Iranu je namreč priporočljivo dobiti čim močnejše zavezništvo. Na odziv Slovencev in na to, ali bodo v filmu prepoznali propagandno sporočilo, bo treba še nekoliko počakati. Slovenska premiera filma bo namreč 29. marca.