Izvorni notni zapis Svete noči, ki je nastal na željo Josepha Mohra, avtorja besedila. Pesem so prvič javno izvedli 24. decembra 1818 v cerkvi svetega Nikolaja v vasi Oberndorf, ki leži v bližini Salzburga, vendar je bila porušena leta 1906. Foto: Wikipedia
Izvorni notni zapis Svete noči, ki je nastal na željo Josepha Mohra, avtorja besedila. Pesem so prvič javno izvedli 24. decembra 1818 v cerkvi svetega Nikolaja v vasi Oberndorf, ki leži v bližini Salzburga, vendar je bila porušena leta 1906. Foto: Wikipedia
Joseph Mohr
Avtor besedila Joseph Mohr, kakor je upodobljen na kapeli Svete noči, ki danes stoji na mestu cerkve svetega Nikolaja, v kateri so pesem prvič izvedli. Foto: Wikipedia
Franz Xaver Gruber
Glasbo za Sveto noč je zložil šolski učitelj in organist Franz Xaver Gruber (1787–1863). Tukaj je na portretu iz leta 1846. Foto: Wikipedia
Jakob Aljaž
Besedilo je doživelo prevode v skoraj 300 jezikov in narečij, za poslovenjeno različico z naslovom 'Sveta noč, blažena noč', ki je prvič odzvanjala leta 1871 v Tržiču, je poskrbel Jakob Aljaž. Foto: Arhiv NUK

Besedilo, ki v izvirniku nosi naslov Stille Nacht, Heillige Nacht, je napisal Joseph Mohr (1792–1848), ki je takrat kot pomočnik župnika služboval v salzburškem Mariapfarru. Dve leti pozneje je bil premeščen v drugo župnijo, in sicer v Oberndorf, kjer se je obrnil na lokalnega šolskega učitelja in organista Franza Xaverja Gruberja (1787–1863), da je zložil še glasbo za njegovo pesem.

Pesem, ki očitno "deluje povsod"
Sveta noč je hitro postala "ena od najbolj znanih pesmi, ki jih prepevajo kristjani po vsem svetu", je povedal avstrijski umetnostni zgodovinar in direktor Salzburškega muzeja Martin Hochleitner. Besedilo je doživelo prevode v skoraj 300 jezikov in narečij, kar dokazuje, da "pesem deluje povsod", je še dodal Hochleitner.

Med Avstrijskim cesarstvom in Kraljevino Bavarsko
Avstrijci so nedvomno ponosni, da je ta zgodnja mednarodna uspešnica nastala v njihovi državi. Vendar velja ob tem opozoriti, da je Salzburg v tistem času spadal zdaj pod Avstrijsko cesarstvo in spet drugič pod Kraljevino Bavarsko. Unesco je Sveto noč leta 2011 vpisal na seznam nesnovne kulturne dediščine Avstrije. K temu je med drugim prispevalo tudi dejstvo, da je pesem odigrala vlogo tudi na političnem področju med svetovnima vojnama.

Sveta noč
(poslovenjena različica Jakoba Aljaža)


Sveta noč, blažena noč,

vse že spi, je polnoč.
Le devica z Jožefom tam
v hlevcu varje detece nam.
Spavaj dete sladkó,
spavaj dete sladkó.

Sveta noč, blažena noč,
príšla je k nam pomoč.
Dete božje v jaslih leži,
grešni zemlji radost deli.
Rojen je rešenik,
rojen je rešenik.

Sveta noč, blažena noč,
radostno pevajoč
angeli Gospoda slavé,
mir ljudem na zemlji želé.
Človek zdaj si otet,
človek zdaj si otet.

Dvesto let tega božičnega napeva poleg muzikala in nove knjige o njej v Avstriji zaznamujejo z več kot 600 dogodki. Del tega praznovanja so tudi vse lokacije, povezane z njenima avtorjema Mohrom in Gruberjem. Nekateri izmed muzejev, posvečeni tudi njunim siceršnjim stvaritvam, so bili ob jubileju tega najslavnejšega dela deležni obnove ali razširitve zaradi praznovanja.

Lokacija prve javne izvedbe porušena leta 1906
Cerkev svetega Nikolaja v vasi Oberndorf v bližini Salzburga, kjer so Sveto noč prvič izvedli, je bila porušena leta 1906. Na nekdanji lokaciji cerkve je bila nato zgrajena kapela Svete noči, v tamkajšnjem župnišču pa so vzpostavili istoimenski muzej. Ta ne predstavlja zgolj zgodbe te klasične božične pesmi, temveč tudi kulturno zgodovino časa njenega nastanka in težke razmere, v katerih so takrat živeli ljudje.

Šest delov razstave za šest verzov pesmi
V Salzburgu, rojstnem kraju Franza Gruberja, je v tamkajšnjem mestnem muzeju na ogled začasna razstava, ki se osredotoča na pesem in njeno sporočilo. Postavitev, ki jo v predbožičnem času še dopolnjujejo, je razdeljena na šest delov, navdihnjenih s šestimi verzi pesmi.

V po pesmi poimenovanem muzeju v kraju Hallein, ki leži deset kilometrov južno od Salzburga in v katerem je Gruber dolgo živel in deloval, pa se lahko obiskovalci na poseben način seznanijo z življenjem skladatelja. Med drugim sta na ogled izvorni notni zapis Svete noči in Gruberjeva kitara. Še eden izmed osrednjih eksponatov pa je dokument, v katerem je podrobno opisal zgodbo pesmi.

V poklonu jubileju te pesmi, ki so ga naslovili 200 let Svete noči – avstrijskega mirovnega sporočila svetu, sodeluje devet avstrijskih muzejev v več mestih, skupna razstava pa je na ogled do 3. februarja prihodnjega leta.