Letos mineva 30 let, odkar je bila prvič na programu TV Slovenija oddaja Opus, ena redkih rednih mesečnih oddaj o klasični glasbi na slovenskih televizijah. Njena ustvarjalka in avtorica Darja Korez Korenčan je glasbene ustvarjalce in poustvarjalce predstavljala v reportažah, portretih, intervjujih in dokumentarno zasnovanih oddajah.

Sprva je bila oddaja dolga uro in pol in je vključevala številne studijske goste, tako sogovornike kot glasbene izvajalce. Sodelovala je s številnimi glasbenimi ustanovami, kot so Akademija za glasbo, Glasbena matica, Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV, Festival Ljubljana, SNG Opera in balet Maribor, Opera in balet Ljubljana, Radio Slovenija, Glasbena mladina in drugi.

V sodelovanju z Gallusovim skladom je v Cankarjevem domu leta 1994 z neposrednim TV-prenosom uspešno izpeljala projekt Pomagajmo mladim talentom, naslednja leta pa tudi projekt Glasbenik leta, ki so ga pomagali izbirati predstavniki zgoraj navedenih ustanov. Scenografijo oddaje so skozi leta oblikovali scenografi Jože Spacal, nato Urška Dolinar, virtualno studijsko scenografijo pa Tomaž Marolt. Za svoje delovanje je Korez Korenčan prejela Škerjančevo nagrado, pozneje pa je prejela še Betettovo listino Društva glasbenih umetnikov Slovenije in Jurčičevo nagrado ter častno plaketo RTV Slovenija za novinarske dosežke.

Po prvih petih letih je oddaja prešla na polurno minutažo, ker so se ji postopoma pridružile še druge monotematske oddaje, zato ni imela več glasbenih gostov, ki bi izvajali skladbe v studiu. Med drugim je pripravila cikel oddaj na temo glasba in politika (totalitarni režimi in represija nad sovjetskimi skladatelji, judovski skladatelji nekoč in danes, glasba na državnih proslavah, Wagner in nacizem, Richard Strauss in glasba v času vzpona Hitlerja itd.).

Dokumentarno zasnovane oddaje so med drugim predstavljale zgodovino filmske glasbe na Slovenskem, skladatelja Huga Wolfa in njegove slovenske korenine, 60-letnico Simfonikov RTV Slovenija, 400-letnico smrti Shakespeara in vpliv njegovih tragedij na skladateljsko ustvarjanje, Gustava Mahlerja in Filharmonično družbo, razvoj orgelske glasbe pri nas, prezrte skladateljice nekoč in danes, delovanje Vaclava Talicha v Slovenski filharmoniji, fenomen muzikala na Slovenskem in moč Cankarjeve besede skozi glasbo.

Nekatere oddaje so temeljile na prepletu muzikološke in umetnostnozgodovinske stroke, takšna je bila npr. oddaja o glasbeni ikonografiji, ki je raziskala bogato glasbeno dediščino, upodobljeno tako v sakralnih kot posvetnih objektih pri nas, o čemer so govorili priznani strokovnjaki s področij umetnostne zgodovine in muzikologije. Druga takšna oddaja je bila ob veliki razstavi glasbene dediščine v Posavskem muzeju v Brežicah, ko so bile predstavljene vse poslikave in glasba iz časa grofov Attems. Oddaja takšnega tipa je bila tudi Orgle na Slovenskem, kjer smo spoznali najzanimivejše izdelovalce orgel od 18. stoletja do danes.

V Opusu je bila tudi vrsta portretov uglednih slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev, nekateri med njimi so bili posneti v tujini: Vinko Globokar in Janez Matičič v Parizu, mezzosopranistka Marjana Lipovšek v Milanu, Salzburgu in Münchnu, pozavnist in profesor Branimir Slokar v Švici, sopranistka Bernarda Fink in mezzosopranistka Monika Bohinec na Dunaju. Med tistimi, ki so bili posneti v Sloveniji, sta izstopala portret tenorista Janeza Lotriča in intervju z Igorjem Ozimom. Med ekskluzivne sodi portret izdelovalca godal Jožeta Kantušerja iz Mittenwalda, čigar instrumente naročajo po vsem svetu.

Ob jubilejih so bili v Opusu predstavljeni tisti slovenski ustvarjalci, ki so na edinstven način zaznamovali slovensko ustvarjalnost, to so bili Uroš Krek, Primož Ramovš, Jakob Jež, Lojze Lebič, Pavel Mihelčič, Alojz Ajdič, Jani Golob, Uroš Rojko in drugi.

V Opusu je bila večkrat na sporedu tudi vrsta reportaž z najpomembnejših gostovanj naših orkestrov in zborov v tujini. Avtorica je spremljala simfonična orkestra Slovenske filharmonije in Simfonikov RTV Slovenija na turnejah in gostovanjih na Dunaju, v Ženevi, Loganu, Amsterdamu, Londonu, Birminghamu, Oxfordu, Cambridgeu, na Japonskem in v Omanu. Reportaže avtentično dokumentirajo največje uspehe naših orkestrov s stoječimi ovacijami, pa tudi navdušene vzklike ob podelitvah prvih nagrad svetovno znanemu zboru Carmina Slovenica po Evropi, v ZDA, Kanadi, Južni Afriki, na Kitajskem in v Južni Ameriki.

V okviru Opusa so bile na sporedu večkrat tudi izobraževalne oddaje, posnete na svetovnih konferencah klavirskih pedagogov v ZDA (Chicago, Filadelfija, Las Vegas, Dallas), ki jih je izjemno uspešno organiziral slovenski pianist Benjamin Šaver.

Skozi Opus so lahko gledalci spoznali pomembne glasbene festivale, kot so salzburški, operna festivala v Veroni in v Bregenzu na Bodenskem jezeru, pa znamenite operne hiše, kot je najstarejše glasbeno gledališče v Evropi: Teatro San Carlo v Neaplju, slovita operna hiša v Milanu, Dunajsko državno opero, najmodernejšo operno hišo v arabskem svetu Royal Opera House v Muscatu, novo Opero v Oslu in v Fort Worthu blizu Dallasa.

Oddaja Opus je gledalcem nekajkrat predstavila utrip največjih mednarodnih glasbenih sejmov, kot so Musicora v Parizu, Midem v Cannesu in glasbeni sejem v Frankfurtu, kjer so sodelovali slovenski ustvarjalci.

V Opusu je bilo mogoče videti prispevke in intervjuje z uglednimi tujimi umetniki, ki so gostovali pri nas, med njimi John Cage, Claudio Abbado, Yehudi Menuhin, Mstislav Rostropović, Krzistof Penderecky, Zubin Mehta, Valerij Gergijev, Lorin Maazel, Lalo Schifrin, Kurt Masur, Misha Majsky, Klaus Mertens, James Galway, Midori Goto, Ivo Pogorelić, Mariss Jansos, Riccardo Muti, Placido Domingo in številni drugi.

Prva oddaja v novem letu 2024 bo na sporedu 1. februarja, posvečena pa bo prvi slovenski skladateljici in pisateljici Josipini Urbančič Turnograjski, ki je ustvarjala v dobi, ko se je pripovedništvo na Slovenskem šele začelo razvijati, poleg tega so bili do takrat ustvarjalci samo moški, zato so njena dela še toliko pomembnejša, njen preboj na slovensko literarno in kompozicijsko področje pa zelo težak.

Leta 2024 mineva 170 let od njene smrti, letos pa 190 let od rojstva, zato je bil organiziran tudi znanstveni simpozij, na katerem je bil predstavljen zbornik Mire Delavec Touhami in Franca Križnarja s podnaslovom Prva dama slovenskega rodoljubnega Olimpa. Josipinina vdanost pisanju, glasbi, ljubezni do slovenskega jezika in narave je jasno izražena tako v njenih delih kot pismih svojemu izbrancu Lovru Tomanu. Najbrž bi zapustila še veliko zajetnejši opus, če ne bi žal umrla že pri enaindvajsetih letih. O njenem komponiranju bodo v oddaji razmišljali Franc Križnar, Tone Potočnik, Gregor Pirš, Klemen Golner, sopranistka Nina Kompare Volasko in drugi.