Gre za enega najvidnejših sodobnih slovenskih skladateljev, ki je za svoja dela prejel številne nagrade, leta 2007 tudi najvišje državno priznanje, Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Istega leta je postal tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Skladatelj je pred letošnjim jubilejem za STA povedal, da je lepota tisti cilj, ki ga išče. Duša ga je "gnala za iskanjem lepote, tiste lepote, ki smo jo vedno občudovali v čudovito napisanih skladbah in ki jo skušam jaz po svoji poti nadaljevati in v svojem smislu še naprej izražati".

Janez Matičič se je rodil 3. junija 1926 v Ljubljani, kjer je na Akademiji za glasbo končal študij kompozicije pri Lucijanu Mariji Škerjancu in dirigiranja pri Danilu Švari. Študiral je tudi klavir, ki ga je zamenjal po začetkih z violino, ta pa ga je spremljal ne le na ustvarjalni, temveč tudi na izvajalski poti.

Brez predsodkov do elektronike
Večino ustvarjalnega življenja je preživel v Parizu, svetovljanski vplivi pa so zaznamovali tudi njegovo glasbo. Ob sodobnih tehnikah in medijih ter tradicionalnih zvrsteh je vanjo vpletel tudi elektroniko. Največji del opusa je posvetil klavirskim delom, ki jih je sam tudi interpretiral.

Svetovno znani glasbeni sodelavci
V Parizu, kamor je odšel leta 1959, ga je v sodobnejše kompozicijske tokove usmerila slovita Nadja Boulanger. Sodeloval je tudi s Skupino za raziskave konkretne glasbe pod vodstvom Pierra Schaefferja. Nekatera elektroakustična dela je, kot piše na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ustvarjal tudi v drugih studiih. Tako so nastala dela, kot so Tri vizije, Oscilacije, Fuzije in Cosmophonie za klavir in magnetofonski trak.

Vendarle pa je najpomembnejši njegov opus klavirskih del, ki je hkrati med najobsežnejšimi v vsej slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Nekatera so izšla tudi na zgoščenkah. Med njegovimi instrumentalnimi deli sta dve simfoniji in več koncertantnih del, ustvaril pa je tudi mnoge komorne in solistične skladbe.

Kot je presodil muzikolog Gregor Pompe, se Matičičeva glasba močno napaja pri neobrzdani bujni zvočnosti Ravela, kontrapunktični premočrtnosti Bacha ali romantičnem klasicizmu Brahmsa.

Spodaj si lahko pogledate portret Janeza Matičiča iz oddaje Osmi dan (21. april 2016).