V razpravi sodelujejo Veronika Bervar iz Glasbene matice Ljubljana, Nenad Firšt iz skladateljskega društva, Pavla Jarc iz Kulturnega doma Nova Gorica, Nejc Sukljan z oddelka za muzikologijo in Marko Vatovec z Akademije za glasbo.

(Ne)obstoj kulturne politike na področju glasbe
Z dnevi slovenske muzikologije, ki letos potekajo drugič, želi stroka predstaviti svoje delovanje in dosežke ter odpreti nekatera aktualna vprašanja, kot je (ne)obstoj kulturne politike na področju glasbe.

Dneve slovenske muzikologije pripravlja Slovensko muzikološko društvo skupaj z oddelkom za muzikologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in partnerji, saj je eden od namenov tudi večje povezovanje med slovenskimi glasbenimi ustanovami.

Niz prireditev so oblikovali v želji, da se na njih srečajo vsi, ki so tako ali drugače povezani s slovensko muzikologijo, hkrati pa to ponuja priložnost za izmenjavo strokovnih pogledov.

Ker je muzikološko delovanje tesno povezano s poustvarjalno dejavnostjo, bo okrogli mizi sledil koncert iz cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu, na katerem bo ansambel Musica cubicularis izvedel baročne motete iz arhiva koprske stolnice v času Antonia Tarsie (1643–1722). Pred njim bo o izvajalskih posebnostih te glasbe spregovoril umetniški vodja ansambla Domen Marinčič.

V sredo bo skladateljica Nina Šenk po kompozicijskotehnični plati analizirala Violinski koncert Lucijana Marije Škerjanca in se opredelila do tega dela, ki je bilo 90 let po nastanku prvič javno izvedeno na lanskih Slovenskih glasbenih dnevih.

Mantuanijeva nagrada prvemu uredniku 3. programa tedanjega Radia Ljubljana
V četrtek je napovedan osrednji dogodek, ko bodo podelili Mantuanijevo nagrado, s katero društvo od leta 2004 bienalno nagrajuje najvidnejše domače glasboslovce.

Nagrado letos prejme Borut Loparnik, eden največjih poznavalcev in raziskovalcev slovenske glasbene preteklosti poznega 19. in prve polovice 20. stoletja, kar dokazujejo njegove znanstvene razprave, ki še danes predstavljajo temelj nadaljnjim raziskovalnim študijam, piše v utemeljitvi.

"Na publicističnem področju ga uvrščamo med legitimne nadaljevalce medvojne glasbene publicistike. S svojimi zapisi velja za referenčnega pričevalca, misleca in kritika glasbe in z glasbo povezanega življenja, še posebej takratne nove glasbe osrednjih jugoslovanskih glasbenih prizorišč," še beremo nadalje. Bil je tudi profesor na Pedagoški akademiji in predavatelj na oddelku za muzikologijo.

Ob tem pa velja, da je Loparnik zgradil strokovne temelje dvema nacionalnima institucijama. Bil je namreč prvi urednik 3. programa tedanjega Radia Ljubljana ter temeljni snovalec glasbene zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice.