Spisek za zdaj šteje okrog 80 posameznikov, ki skladajo in izvajajo svoje pesmi. Cilj je, da bi izdaja ugledala luč sveta na 15. Kantfestu leta 2017, odvisno je tudi od sredstev.

O ustvarjalcih, ki sami pišejo tako besedilo kot glasbo in nato oboje tudi izvedejo pred poslušalci - iz zgodovine so, denimo, znani srednjeveški trubadurji in truverji -, so v zadnjih letih tekli pogovori, večkrat je beseda nanesla na izmuzljivost in težavnost same definicije kantavtorske glasbe oziroma poimenovanja njenega izvajalca.

Od "igrca" do "pevopisca" - ideja o preimenovanju se ni prijela
Predlogi strok so bili različni, od igrca, kakor so včasih imenovali ljudske godce oziroma zabavljače, do pevopisca oziroma pisopevca. Nazadnje je obveljalo, da je najprimernejši izraz kantavtor, ki so ga uporabljali že v nekdanji Jugoslaviji. Ta izraz je še najbliže ljudskemu pevcu. Označuje, da je pomembnejše besedilo in da je zapeto ali recitirano. Pravi kantavtor zaživi šele na nastopu, je prepričan Kovačič.

Od ameriškega folka do avtohtonih izrazov
Kot je v kratkem pregledu slovenskih kantavtorjev zapisala Katarina Juvančič, je prva generacija, kot so Tomaž Domicelj, Aleksander Mežek in Andrej Šifrer, gradila svoj izraz na zapuščini ameriške folkglasbe. Sredi sedemdesetih let 20. stoletja se je pojavil novi val, ki sta ga začrtala Tomaž Pengov in Marko Brecelj s samosvojim in umetniškim načinom združevanja poezije in glasbe. Njunemu zgledu so sledili številni mladi, med njimi je najbolj izstopal Jani Kovačič z raskavim glasom, družbenokritičnimi besedili in ostrimi kitarskimi rifi.

Skozi osemdeseta in devetdeseta leta 20. stoletja se je kantavtorska scena pričela profesionalizirati in postajati vse bolj raznolika. Iz rockovskih vrst so se vanjo "vpisali" Vlado Kreslin, Zoran Predin, Andrej Guček in Leon Matek, uveljavili so se tudi ljudski Adi Smolar, narečni Iztok Mlakar in Ksenija (Xsenia) Jus.

Na začetku novega tisočletja je vladalo začasno zatišje mlajše generacije, leta 2002 pa ga je prevetril ruški festival Kantfest, ki se je osredotočil na iskanje in promoviranje mladih kantavtorskih talentov. Zatem je vzniknilo še nekaj podobnih dogodkov in prizorišč, ki so omogočili predstavitve mladih imen, kot so Marko Grobler, Boštjan Narat, Tadej Vesenjak in Matej Krajnc.

Šele od predlani tudi uradno poklic
Leta 2012 je skupina kantavtorjev na ministrstvo za kulturo poslala predlog za vpis kantavtorja v razvid umetniških poklicev. Status so uredili spomladi leta 2014. Poklic je sedaj vpisan v razvid, prva uradna kantavtorica je Ksenija Jus.

Kljub definiciji iz razvida, ki za poklic kantavtorja navaja predvsem avtorstvo skladbe (besedilo in glasbo) ter izvajanje, pa se snovalcem enciklopedijskega popisa slovenskih kantavtorjev poraja več vprašanj. Med njimi so, kaj storiti z dueti, ki skupaj skladajo glasbo in besedila, kaj s popevkarji, ki izvajajo svojo skladbo, kam uvrstiti rapovske glasbenike, ali v ta popis sodijo tudi nastopi posameznika z zasedbo. Po Kovačičevih besedah je temeljni problem v razvrstitvi: "pretoga merila problematizirajo skoraj vsakega izvajalca, preširoka razvodenijo projekt".

1973 kot izhodiščno leto
Doslej so naredili spisek kakšnih 80 ljudi, ki skladajo in izvajajo svoje pesmi. Za izhodišče so vzeli legendarni album Pengova Odpotovanja iz leta 1973. "Vse, kar je bilo prej (Frane Milčinski - Ježek, Svetlana Makarovič, deloma tudi Domicelj, ki vsekakor sodijo v tako knjigo), bomo omenili v uvodu. Predhodniki igrci, ljudski godci so mačehovsko obdelani. Je pa res, da je zelo malo podatkov," je pojasnil Kovačič.

Zatem jih nameravajo razvrstiti kronološko, po pojavljanju. V prvem valu bodo med drugim omenjeni Pengov, Domicelj, Brecelj, Šifrer, v drugem valu razni akustični festivali v osemdesetih letih ter skupine in posamezniki, kot so Kladivo, konj in voda ali Bojan Sedmak, v tretjem valu bo Kantfest. Geslo bo, napoveduje Kovačič, vsebovalo kratko biografijo, izbrano diskografijo in pomembnejše nastope, fotografijo in nekaj pesmi.

Vse to bo predvidoma dostopno v treh oblikah: v obliki spletne strani, v skrajšani obliki na Wikipediji ter z izbrano vsebino v knjigi. Uresničitev namer pa je, kot je še povedal Kovačič, odvisna tudi od sredstev. Zanje so se že potegovali na razpisih, kjer pa so jo "bolj klavrno odnesli". Tudi založbe še nimajo, a kakšno, je prepričan, bodo že našli.