Festival, ki ga organizira Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, se bo odvil med 6. in 22. avgustom. Po besedah umetniškega vodje Domna Marinčiča, ki že 15 let oblikuje festivalski spored, bo letos več nastopajočih kot v zadnjih letih in prihajajo iz precejšnjega števila držav, kar je glede na epidemiološke razmere precejšnja posebnost.

Pandemija pa je vendarle v veliki meri krojila spored festivala in tako denimo ni nobenega nastopajočega iz Velike Britanije, ZDA ali Avstralije. "V obstoječih razmerah je težko karkoli planirati in upam, da bomo vse koncerte uspeli izpeljati," je dejal Marinčič. Ob tem je spomnil, da je bila že lani takšna situacija, da še sredi festivala niso vedeli, ali bodo lahko vse zastavljeno realizirali, saj se je drugod dogajalo, da je bilo treba kakšen koncert odpovedati tik pred zdajci, pogosto zaradi zapiranja meja.

Oteženo načrtovanje mednarodnih izvedb
Kot boleče je poudaril dejstvo, da letos na festivalu ne bodo mogli ponuditi toliko sporedov, ki bi bili pripravljeni posebej za festival in bi na njem doživeli premiero, kot je bilo to v navadi v prejšnjih letih, saj so epidemiološki ukrepi močno otežili načrtovanje mednarodne izvedbe komorne glasbe, ki ga takšni posebni sporedi terjajo.

Lanski festival je prinesel kar šest takšnih premiernih repertoarjev, saj je umetniški vodja program zasnoval že februarja in ga nato kljub pandemiji ni spreminjal ali prilagajal. "Vseeno smo uspeli izvesti vse, le nastop ansambla iz Indije smo morali predhodno odpovedati," je spomnil. Letos je bil glede na negotove razmere primoran program sestaviti precej pozneje.

Po Marinčičevih besedah je "letošnji program kljub vsemu še vedno maksimalno bogat in po eni strani ni bil nikoli bogatejši". Vendar pa si sam želi s festivalom ustvarjati tudi pogoje za nova snovanja in izvedbe. "Vedno se mi je zdelo, da je nekako moja naloga, da se na ta način zgodijo tudi novi projekti," je še dejal Marinčič. Kot je pojasnil, so velikokrat prav takšni premierni programi povezani s slovensko glasbeno dediščino.

Samospevi lastnika dvorca Viltuš
Tokrat bodo prvič v sodobnem času ponovno izvedeni samospevi in glasba za klavir Eduarda de Lannoyja (1787–1853), lastnika dvorca Viltuš pri Mariboru, ki je prijateljeval z Berliozom, Donizettijem in Lisztom. Izvedel jih bo trio armenskih in ruskih glasbenikov. "Gre za letošnji najbolj poseben spored, saj bomo ves program slišali prvič. Gre na nek način za sodobno premiero glasbe de Lannoyja, ki je bil sicer belgijskega rodu, a je živel tudi blizu Maribora in bil tako povezan s slovensko zgodovino," je povedal Marinčič.

Peterica letošnjih sporedov je tako ali drugače povezana s Slovenijo. Marinčič je posebej poudaril nastop svetovno znanega lutnjista Bora Zuljana, za katerega se mu zdi ključno, da z izvajanjem glasbe največjega lutnjista vseh časov Johna Dowlanda, za katerega je prejel vrsto mednarodnih priznanj, nastopi tudi pred domačim, slovenskim občinstvom.

Apokaliptične pesmi za sklep dogajanja
V Radovljici bo znova nastopila mlada mezzosopranistka Jasmina Črnčič, ki sodeluje z vodilnim svetovnim ansamblom za srednjeveško glasbo Sequentia. Ansambel bo na sklepnem koncertu festivala predstavil apokaliptične pesmi iz nemških samostanov iz 9. do 11. stoletja.

Letošnji program festivala, ki je znan po izvajanju starejše glasbe, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih, obsega glasbo od 9. do 19. stoletja, na sporedu pa bo tudi nekaj novih del, ki so nastala v slogu 17. stoletja. Nekoliko več bo tokrat baročne glasbe, s katero bo že na začetku festivala nastopilo tudi nekaj večjih zasedb.

Rekonstruirani Bachovi koncerti
Drevišnji otvoritveni koncert z ansamblom Sonatori de la Gioiosa Marca iz Trevisa bo posvečen beneški glasbi 17. in 18. stoletja za godala. Dva dni pozneje bo na orglah cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem nastopil bruseljski orglavec Bart Jacobs. Z baročnim orkestrom Les Muffatti bo izvajal lastne rekonstrukcije Bachovih koncertov za orgle in godala.

Od leta 2017 v okviru festivala poteka tudi cikel glasbe za ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki ga bo letos nadaljeval ansambel viol da gamba Musica cubicularis z instrumentalno glasbo zgodnjega 17. stoletja, ki so jo v Hrenovem času hranili v arhivu ljubljanske stolnice. Na četrtkovem koncertu bo zazvenela baročna glasba v hebrejščini s šestčlanskim vokalnim ansamblom Profeti della Quinta.

Z glasbo Guillauma Dufayja in njegovih sodobnikov bo nastopil ansambel renesančnih pihal in trobil Alta Bellezza, violinistka Cecilia Bernardini pa bo s finskim kolegom izvedla trie danskega skladatelja Dietericha Buxtehudeja, ki veljajo za najzanimivejše primere t. i. fantastičnega sloga. Predzadnji koncert festivala bo posvečen kvartetom Georga Philippa Telemanna in njegovih francoskih sodobnikov, ki sodijo med najpomembnejša komorna dela 18. stoletja. Tudi tokrat pa bo potekal tečaj za kljunasto flavto z Matejo Bajt.

Vsi festivalski dogodki bodo potekali v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, na vse koncerte pa bo tudi letos vozil brezplačni avtobus iz Ljubljane in Kranja.