Pogorelich je v Sloveniji nazadnje gostoval pred tremi leti. Foto: Kulturni dom NG
Pogorelich je v Sloveniji nazadnje gostoval pred tremi leti. Foto: Kulturni dom NG

Na klavirskem recitalu je izvedel dela Frederica Chopina, Aleksandra N. Skrjabina in Sergeja V. Rahmaninova. V Novi Gorici je pianist, ki se je rodil v Beogradu, nastopil prvič, v Ljubljani pa smo ga nazadnje slišali leta 2002. V okviru svetovne turneje je pred kratkim koncertiral tudi na Reki. Med najbolj znane pianiste Pogorelich sodi že od leta 1980, ko ga je Martha Argerich označila za genija, njegovo igranje pa so opisovali tudi kot igranje, ki je dvesto let pred časom in ki pomaga pri oblikovanju sloga za drugo dobo.

Intenzivno ukvarjanje z glasbo od rosnih let
Resneje se je Pogorelich začel z glasbo ukvarjali pri 12 letih, ko je odšel v Moskvo, kjer je najprej študiral na Osrednji glasbeni šoli, nato pa na konzeratoriju Čajkovskega. Pri osemnajstih je začel intenzivno študirati pri gruzijski pianistki in pedagoginji Alisi Kezeradze, s katero se je pozneje poročil.

Prelomno leto 1980
Prelomno leto za Pogorelicha je bilo leto 1980, ko je prejel prvo nagrado na Mednarodnem glasbenem tekmovanju v Montrealu, istega leta pa je v zvezi z njim izbruhnil tudi škandal, ko so ga izločili s finala Mednarodnega klavirskega tekmovanja, ki je potekalo v Varšavi. Prav na tem tekmovanju ga je Argericheva označila za genija.

Visokoleteče pohvale
Ta oznaka je pianista pogosto spremljala, primerjali so ga tudi s Horowitzem, Paderewskim in Rahmaninovim, njegovo igranje pa so opisovali z besedami, kot so izjemno občutenje, natančnost, tveganje, vendar brez prepuščanja naključju, posebej pesniško pa se je na njegovo igranje odzval londonski Daily Telegraph, ki je zapisal, da bi bilo "žaljivo primerjati izvedbo Prokofjevega Tretjega klavirskega koncerta Iva Pogorelića z izvedbo samega skladatelja leta 1932. Žaljivo, ker… je bila ta izvedba tako neskončno boljša od tiste ali katere koli, ki se je spominjam."

Hrvaški pianist še posebej slovi kot prodorni interpret pianistično zahtevnih del 19. in 20. stoletja, zlasti Chopina, Liszta in Prokofjeva. Njihova dela ter dela številnih drugih skladateljev je poustvarjal po vsem svetu, pri tem pa je sodeloval z zasedbami, kot so Berlinski filharmoniki, Dunajski filharmoniki, Bostonski simfoniki, Chicaški simfoniki, Filadelfijski in Losangeleški filharmoniki ter Londonski simfoniki.

Pomaganje pomoči potrebnim
V svetu umetnosti pa Pogorelich ni pozabil na težave "realnega" sveta, saj že od leta 1986 skrbi tudi za mlade pianiste, otroke in matere. Leta 1986 je na Hrvaškem ustanovil Družbo za mlade glasbenike, ki zbira sredstva za štipendije za mlade glasbenike, dve leti kasneje je v Bad Wörishofnu v Nemčiji odprl festival, na katerem se lahko uveljavljajo mladi z vsega sveta. Leta 1993 je v Pasadeni v Kaliforniji ustanovil mednarodno solistično klavirsko tekmovanje, leto kasneje pa Sarajevsko dobrodelno organizacijo. Njen namen je zbirati denar za gradnjo bolnišnice, namenjene sarajevskim materam in otrokom, ter spodbujati finančno, humanitarno, materialno medicinsko in zdravstveno pomoč za BiH. Za njegova prizadevanja so Pogorelicha leta 1988 pri Unescu imenovali za ambasadorja dobre volje, s tem pa je postal prvi klasični glasbenik, ki je dobil ta naslov.