Kako velik pečat je s svojo poezijo in glasbo na območju nekdanje Jugoslavije pustil Tomaž Pengov, pričajo tudi objave v hrvaških medijih. Pri Jutarnjem listu so v prispevku z naslovom Posljednje odpotovanje iskonskog hipija (v prevodu Poslednje odpotovanje izvirnega hipija) zapisali, da je Pengov eden najpomembnejših kantavtorjev, kar sta jih kdaj imeli Slovenija in nekdanja Jugoslavija, s svojim opusom pa je ustvaril skromno, a kar se kakovosti tiče, težko prekosljivo kariero.

Spomnili so, da so njegova Odpotovanja (ki, mimogrede, veljajo za pravi zbirateljski dragulj, na eBayu se izvirna vinilna različica prodaja za zajetnih 400 dolarjev) prva neodvisno posneta plošča v nekdanji "Jugi", in pripisali, da je težko najti lepši, kakovostnejši in boljši kantavtorski folkrock album od tistega, na katerem je Pengov zbral svoje pesmi o naravi, samoti, potovanjih, cesti in vinu. Označili so ga za "skromnega in tihega velikana", kot ljubitelja narave in kitarista, ki je sam izdeloval kitare iz lesa, pa tudi za "izvirnega hipija" in dodali, da je bila njegova glasba "obsijana z neizrekljivo lepoto".

Pri Novem listu so o "slovenskem Leonardu Cohenu" zapisali, da nikoli ni bil najglasnejši in je vedno raje hodil po stranskih poteh, rezerviranih za osamljene, ki se ne bojijo neznanega. "Pengov nikoli ni ustvaril kariere, ki bi je bil njegov izjemni talent vsaj približno vreden." O njegovih Odpotovanjih pišejo kot o enem najpomembnejših in najboljših prvencev s prostora nekdanje Jugoslavije in remekdelu.

Pri Muzika.hr so omenili še, da v zadnjem času zanimanje za Pengovovo delo spet tli tudi med razvijajočo se hrvaško kantavtorsko sceno.