Društvo slovenskih skladateljev je letošnjo Kozinovo nagrado podelilo skladatelju in akademiku Lojzetu Lebiču.

Nagrado, ki so jo podelili v ljubljanski mestni hiši, je Lebič prejel za kompozicijski opus, v katerega sodijo dela, kot so Korant, Nicina, Cantico I in Cantico II, vokalno-instrumentalna dela, komorne kompozicije, samospevi, zborovska in scenska glasba. Skladatelj je v svojem glasbenem delovanju izoblikoval slog, ki niha med zvočno silovitostjo in meditativno zadržanostjo.

Kot je ob izbiri nagrajenca zapisal muzikolog dr. Matjaž Barbo, je za letošnjega nagrajenca značilno razkrivanje arhaičnih plasti, ki so skrite pod površjem vidnega. Posebno občutljivost za arhetipsko pa je po Barbovem mnenju skladatelj razvil prav zaradi študija arheologije. "Temeljit in prodoren, moralno brezkompromisen in intelektualno širok je kot mislec in umetnik, kot skladatelj in poustvarjalec, kot glasbenik in človek," je o nagrajencu še povedal Matjaž Barbo.

Od glasbenih začetkov ...
Lojze Lebič je svoje glasbeno ustvarjanje začel najprej z vokalnimi deli, zlasti zbori, v šestdesetih letih pa je zborovodske uspehe dokazal še z dosežki komornega zbora RTV-ja Ljubljana. Njegova številna dela so tako še danes del repertoarja zborov; med temi velja omeniti zlasti Ta drumelca je zvomlana, Ne vem, kdo bolj je tožen in številne druge.

Do razvoja svojega glasbenega jezika
Na začetku 60. let je vstopil v skladateljsko skupino Pro musica viva, kjer je začel razvijati nekoliko drugačno glasbo. Kot nam izraža Concertino per cinque, je začel iskati nova zvočna izrazila in razvijati vse bolj strogo urejeno strukturo.V teh letih pa mu je veliko pomenilo silovito doživetje izkušnja sodobne glasbe, s katero se je seznanil na Varšavski jeseni, v Donaueschingenu, Darmstadtu in Zagrebu. Poznejše skladbe, med katerimi so Tangram, Queenslandmusic, Cantico I in II, zaznamujejo postmodernistično prepletanje različnih sestavin, hkrati pa izražajo usklajevanje napetosti v smiselno uravnotežene celote.

Ob 102. letnici rojstva Marjana Kozine
Nagrada, ki jo Društvo podeljuje za zaokrožen kompozicijski opus, je poimenovana po skladatelju in pionirju slovenske filmske glasbe Marjanu Kozini (1907-1966), letos pa so jo podelili dan pred 102. obletnico njegovega rojstva.

Skladatelj, ki je leta 1972 pri Marjanu Kozini tudi diplomiral, se je na začetku svoje glasbene poti izkazal tudi kot zborovodja akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča ŠOU v Ljubljani, pozneje pa je deloval tudi kot profesor dirigiranja na Pedagoški akademiji in profesor za glasbenoteoretske vede na muzikološkem oddelku Filozofske fakultete.

Leta 1991 je postal izredni, leta 1995 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.