Slovenska glasba je po Lebičevem mnenju danes na ravni svetovne glasbe, to potrjujejo dirigenti, izvajalci, zmage zborov na tekmovanjih. Toda v nasprotju z drugimi umetnostmi le redkokdo pozna njen razvoj in njene predstavnike, "kot da bi nam to ne bi bilo pomembno".

Ne strinja se niti z oznako glasba na Slovenskem namesto oznake slovenska glasba. Gallus je zanj slovenski skladatelj, čeprav Slovenije takrat še ni bilo; drugače si ga bo, kot je opozoril, prilastil nekdo drug.

Odrezali smo stike z zamejci
Psihološke vloge glasbe se danes, ko potrošna glasba prevladuje nad umetniško, po njegovem prepričanju ne zavedamo. Tudi kulture ne znamo več urediti, postaviti merila kot narod, to je že skorajda nezaželen izraz. "Slovenija, če želimo obstati, bi morala imeti stike z zamejci in rojaki po svetu. Mi teh stikov nimamo," je izpostavil.

V globalizacijo Lebič ne verjame, sprašuje se tudi, ali bo človeštvo kdaj našlo ustrezen družbeni red. Kot ocenjuje, tonemo v neki planetarni imperij, vse se skuša izenačiti. Toda izenačevanje stvari je po njegovem mnenju vedno izenačevanje navzdol.

Zakaj glasba izginja iz šol?
Akademik, ki je lani dopolnil 80 let, še vedno zagovarja, da bi morala biti glasba najpomembnejši predmet v šoli. Pri tem je spomnil, da na svetu ni plemena, ki ne bi poznal glasbe, tudi če ne pozna pisave, da je bila piščal iz Divjih bab pred prvimi zapisi, da je Evropo združila glasba. Danes je pri mladih prisotna vsak trenutek, medtem ko v šolstvu nazaduje.

Podobno kritičen je do medijev, zlasti vizualnih, ki so do glasbe "zelo površni". Opozoril je še, da nas je kot narod oblikovala neprofesionalna umetnost in boji se, da nas bo na koncu tudi rešila.

Prek srednjeveškega romana o aktualni oblasti
Fauvel '86 je Lebič ustvaril leta 1986, želel si je napisati nekaj, kar bi bilo ogledalo oblasti. Navdih za vokalno-instrumentalno delo za mešani zbor, soliste, instrumente in zvočne posnetke je našel v srednjeveški pesnitvi Roman de Fauvel, ki govori o glavnih etičnih vprašanjih; v njej je častihlepni osel uporabljen kot prispodoba za moralno gnilobo in dekadentnost družbe. Delo je takrat izvedel Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča, s katerim je Lebič začel umetniško pot.

Zdaj, skoraj 30 let pozneje, je na pobudo dirigentke Karmine Šilec izšla notna izdaja, za katero je bilo, kot je povedal urednik Mitja Gobec, treba najti nove oblike znotraj notografije. Notni zapis je pogosto notiran z grafiko, spremljata ga besedilni del v štirih jezikih in CD plošča. Celotna izdaja je sicer slovensko-angleška.

Novembrska premiera
Šilčeva je na podlagi Lebičevega dela zasnovala nov projekt Fortuna Fauvelu na bo par!, ki ga bo z vokalnim gledališčem Carmina Slovenica predpremierno izvedla 19. novembra v SNG Maribor. Aprila prihodnje leto bo sledila še prva mednarodna izvedba v gledališču v Baslu. Kompozicija je bila v ta namen prirejena za dekliške glasove.

Zahteven projekt izdaje partiture v Naših zborih so financirali in uresničili v Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD).