Urednik dokumentarne oddaje RTV Slovenija, naslovljene Za glasbo živimo, je Daniel Celarec, scenarist in režiser Jernej Kastelec, direktor fotografije pa Marko Kočevar. Foto: RTV SLO
Urednik dokumentarne oddaje RTV Slovenija, naslovljene Za glasbo živimo, je Daniel Celarec, scenarist in režiser Jernej Kastelec, direktor fotografije pa Marko Kočevar. Foto: RTV SLO
Oddaja za glasbo živimo
Oddajo bogatijo arhivski posnetki in vizualizacije glasbe, posnete z učenci glasbenih šol nižje stopnje (Trobilni trio GŠ Franca Šturma), srednje stopnje (Godalni orkester Konservatorija za glasbo in balet Maribor) in višje stopnje (Dekliški zbor Akademije za glasbo). Foto: RTV SLO
Oddaja Za glasbo živimo
Na začetku slovenskega javnega glasbenega šolstva v letu 1816 je več glasbil učil en sam učitelj, danes je seveda precej drugače. Foto: RTV SLO

Glasbeno šolstvo se je skozi leta nadalje razvijalo in razraščalo z glasbenimi šolami pri Filharmonični družbi (1875) in Glasbeni matici (1882), pozneje pa s prvim glasbenim konservatorijem (1919) in Glasbeno akademijo (1939).

Zveza slovenskih glasbenih šol ob 200. obletnici organizira več dogodkov, med katerimi je tudi razstava v Slovenskem šolskem muzeju, naslovljena Dostopno in plemenito, ki jo bodo odprli v četrtek.

Pot slovenskega javnega glasbenega šolstva od leta 1816 do danes osvetljuje tudi dokumentarna oddaja Za glasbo živimo. Rdeča nit oddaje so glasbeni pedagogi, ki svojo ljubezen do glasbe prenašajo na učence, v njej pa o svojem pedagoškem delu spregovorijo Tomaž Habe, Robert Kamplet, Ana Kavčič Pucihar, Peter Napret in Selma Chicco Hajdin. Strokovni govorki v oddaji sta dr. Darja Koter in dr. Branka Rotar Pance, o svojih spominih na začetek glasbenega šolanja spregovori tudi skladatelj Janez Matičič.


Schubert brez delovnega mesta v Ljubljani

Pobudi zveze, da sodeluje pri pripravi razstave, se je Slovenski šolski muzej pridružil v želji, da obiskovalcem prikažejo razvoj glasbenega šolstva, ki se je začelo že pred več kot dvema stoletjema. Za razstavo jim je uspelo pridobiti pomembne dokumente, ki so jim jih odstopili v nadškofijskem arhivu, ki hrani največ tovrstnih dokumentov, saj je bila prva javna glasbena šola v Ljubljani leta 1816 ustanovljena v obdobju, ko je imela Cerkev pomembno vlogo pri nadzorovanju javnega šolstva.

V okviru razstave bo na ogled izvirnik organizacijskih statutov javne glasbene šole v nemškem jeziku, ki je bil podpisan 15. februarja 1816, gubernij za deželo Kranjsko in beljaško okrožje pa ga je potrdil 29. marca istega leta. Razstavljena bo tudi kompetenčna tabela oziroma predstavitev kandidatov za mesto učitelja na glavni glasbeni šoli, med katerimi je bilo 21 prijavljenih glasbenikov, med njimi so bili tudi nekateri zelo priznani. Na seznamu je celo Franc Schubert, ki pa mesta učitelja ni dobil. Med zanimivejšimi dokumenti je še oglas za vpis v glasbeno šolo, na kateri so pouk začeli 8. novembra 1816, poroča STA.

Vrhunec s slavnostnim koncertom
V poklon okrogli obletnici so že vse leto organizirani dogodki, med prihajajočimi pa velja izpostaviti še slavnostni jubilejni koncert v Cankarjevem domu. Koncert bodo 13. novembra pod vodstvom Simona Krečiča izvedli združeni orkester slovenskih glasbenih šol, združeni orkester konservatorijev za glasbo in umetniških gimnazij ter Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani.