Uvodne besede je leta 2019 zapisala žirija, ki je z Ježkovo nagrado RTV Slovenija ovenčala Marka Breclja. Glasbenik, performer in družbeni kritik, ki je nase najprej opozoril kot kantavtor in šansonjer, je danes dopolnil 70 let.

"Zadnja prgišča smisla so v naših človeškostih. Od tam je treba zajemati in se ogibati znucanim oziroma zlorabljenim oblikam. Zmožen napisati močno pesem je samo tisti, ki je zmožen ljubiti," je ob svojem jubileju povedal za današnje Primorske novice.

Marko Brecelj se je rodil leta 1951 v Sarajevu. Leta 1974 je objavil samostojni album Cocktail v sodelovanju z aranžerjem Bojanom Adamičem, ki ga številni še danes štejejo za enega najboljših kantavtorskih albumov. Na njem je prispeval pesmi, kot so Alojz valček, Črni Peter, Škandal v Rdečem baru, Požar ter Duša in jaz.

Ko nisi uspešen na festivalih, pač ustanoviš kultno zasedbo
Leta 1975 sta Brecelj ter pevec in kitarist Boris Bele po nizu bolj ali manj neuspešnih festivalskih nastopov ustanovila kultno zasedbo Buldožer, ki je še istega leta s prvencem Pljuni istini u oči ustvarila enega najopaznejših albumov v takratni Jugoslaviji. V njej je deloval kot pisec večine besedil in pevec ter se uveljavil kot eden vidnejših frontmanov jugoslovanskega rocka 70. let prejšnjega stoletja.

O omenjenem prvencu je leta 2017 v režiji Varje Močnik ter po scenariju Igorja Bašina in Barbare Kelbl nastal dokumentarni film LP film Buldožer – Pljuni istini u oči.

Sledila so leta sodelovanj z različnimi umetniki in glasbenimi skupinami, med drugim s pesnikom Ivanom Volaričem - Feom. Na začetku 90. let je prevzel vodenje Mladinskega kulturnega, socialnega in multimedijskega centra v Kopru ter ustanovil Društvo prijateljev zmernega napredka.

Sorodna novica Ježkov nagrajenec je Marko Brecelj, umetnik skrajne neupogljivosti

Življenje kot performans
In kot je bilo še mogoče prebrati v utemeljitvi Ježkove nagrade, je nemara skupni imenovalec vseh teh različnih Brecljevih personifikacij "performans oziroma performativno v širšem smislu. S svojim na videz pobalinskim nastopaštvom vnese v rutino performativnega dogodka motnjo, njegov potek se paralaktično odkloni od načrtovane smeri oziroma poti, rezultat je, po vsem sodeč, negotovost in rahlo nelagodje prisotnih.

V tem je morda najmočnejši estetski, etični in politični dosežek Brecljeve performativne aktivnosti: s svojimi simbolnimi akcijami, ki so hkrati tudi povsem konkretne, opozori na določeno motnjo, diskonsenz, disruptnost v družbenem in političnem funkcioniranju, brez verbalnega angažmaja."

Leta 2013 je Janez Burger posnel dokumentarni film o Marku Breclju, naslovljen Priletni parazit ali kdo je Marko Brecelj, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija.