A v ločenih pogovorih za Guardian so člani zdaj bivše skupine le vsak na svoj način osvetlili razloge za slovo R.E.M., katerih skupna kemija je v zadnjem desetletju počasi bledela, kar se je pokazalo tudi pri mešanih odzivih kritikov in poslušalcev na nekaj njihovih zadnjih albumov.

Bližina ni prinesla povezanosti
Mešane občutke do preostalih dveh članov ima tudi Stipe, ki ju sicer označuje za najboljša prijatelja, potem pa skoraj v isti sapi svari pred sklepanjem, da so si blizu zato, ker so tako dolgo časa igrali skupaj: "Bližina ne pomeni intimnosti. Skupna zgodovina ne pomeni občutka ljubezni, družine ali česar koli drugega. Skupno zgodovino imam tudi z dolgoletnimi sosedi, pa ne poznam ne njihovih priimkov ne tega, ali imajo raje govejo pečenko ali tofu."

Kitarist Peter Buck k Stipovim razlogom o nekakšni odtujenosti med člani dodaja tudi njihove različne načine dela. "Mi trije imamo podobne cilje, a različne načine, kako skušamo kaj doseči. Moj način je korenito drugačen od drugih. Ko sem postal starejši, sem ugotovil, da rad delam hitro in spontano. Nočem početi vedno znova istih stvari."

Za slovo še tri nove pesmi
Mogoče se kakšen od razlogov za ukinitev skupine skriva tudi v naslovu dvojnega albuma največjih uspešnic Part Lies, Part Heart, Part Truth, Part Garbage 1982–2011 (Del laži, del srca, del resnice, del smeti), ki bo izšel 15. novembra. Pesmi so izbrali sami člani skupine in kronološko sledijo njihovi karieri: od uvodnega Gardening at Night z albuma Chronic Town (1982), preko vedno večje prepoznavnosti s pesmimi Radio Free Europe (1983), It's the End of the World as We Know It (And I Feel Fine) in The One I Love z albuma Document, vrhunca z Losing My Religion z albuma Out of Time (1991) in Everybody Hurts (album Automatic for the People) ter ob koncu mešanega uspeha z What's the Frequency, Kenneth? z albuma Monster ali Supernatural Superserious iz Accelerate.

Drugi album kompilacije se zaključi s tremi skladbami iz njihovega letošnjega, zadnjega studijskega albuma Collapse Into Now, vključili pa so še tri čisto nove pesmi: Hallelujah, Month of Saturdays in napovedni singel We All Go Back to Where We Belong (videospot si lahko ogledate spodaj).

Bivšega bobnarja obvestili s sporočilom na tajnici
Seveda je nenadni razpad ene najbolj uveljavljenih svetovnih rockzasedb in zbirko največjih uspešnic pospremil marsikateri sumničav pogled, češ, saj mogoče gre pa samo za predah, čez nekaj let pa se bodo ob velikem pompu spet združili in mastno zaslužili z (zadnje čase pogostimi) "reunioun" koncertno turnejo. "Zelo veliko možnosti je, da ne bomo nikoli več igrali skupaj. To me žalosti, pa čeprav sem te pesmi igral res dolgo časa. V tem trenutku si ne morem zamisliti ničesar, kar bi povzročilo, da bi ponovno uporabili ime R.E.M. in spet zaigrali skupaj," v možnost povratka dvomi Buck.

Po Buckovih besedah so se člani o tem, da bi se razšli in podali vsak v svojo smer, prvič začeli pogovarjati pred kakšnima dvema letoma. Ko so se za to potezo septembra končno odločili, pa so se (sicer malce prepozno) spomnili tudi na ustanovnega člana R.E.M., bobnarja Billa Berryja, ki je skupino zapustil že leta 1997. Buck se je namreč nekaj ur, preden so novico o razpadu javno obelodanili na spletni strani, spomnil tudi na Berryja: "Na telefonski tajnici sem mu pustil sporočilo. Domnevam, da ga je dobil, a ni poklical nazaj." Skupina je zadnjič skupaj igrala v berlinskih Hansa Studios, kjer so posneli album Collapse Into Now. "Bil je zelo naporen in čustven dan. Nismo hodili naokoli in govorili: 'Tole je zadnjič, uau! Kako čudno!' A mislim, da smo vsi to na neki način vedeli," se basist Mike Mills spominja poslednjega skupnega nastopa.

Morilci med občinstvom?
Zlato obdobje, ko so po albumih Out of Time in Automatic for the People na turneji Monster leta 1995 začeli igrati na stadionih, je bil za člane skupine velik korak, ki so ga pospremili čudni občutki. "To je bila naša prva turneja, kjer nismo igrali samo svoji starostni skupini. Ko smo imeli uspešnico, so se stvari malo spremenile. Mislili smo si: 'Uau, koliko mladih ljudi je tukaj. Tudi najstnice.' Na enem izmed nastopov mi je Mike rekel: 'Poglej, koliko ljudi je prišlo. Mislim, da je vsaj ena oseba tukaj kdaj koga umorila.' In ja, če imaš v enem prostoru 56 tisoč ljudi, je mogoče, da je med njimi morilec. Rad bi si mislil, da jih ne pritegnemo več kot ostale skupine, a nikoli ne veš," se spominja Buck.

Da so se prebili iz množice postpunkovskih skupin iz rojstnega mesta Athens v ameriški zvezni državi Georgia in skupaj zdržali več kot 30 let, pa je po Stipovem mnenju predvsem zasluga motivacijske energije Petra Bucka: "Pete je uporabil svojo enciklopedično poznavanje zgodovine rocka in preprečil vse neumnosti, zaradi katerih skupine razpadajo. Imeli smo preprosta pravila: delimo si vse avtorske pravice, ne kregamo se zaradi malenkosti in imamo demokracijo. Vsi imajo možnost veta, ne samo pevec."

Še vedno bi lahko dobro služili, a nočejo
Buck pa ne bo pogrešal ljudi na glasbenih založbah, ki glasbenikov nikoli ne razumejo. "Nekatere stvari se nikoli ne spremenijo. Recimo pri demoposnetkih, ki so namenjeni temu, kakšen je aranžma pesmi in kakšna pesem sploh je. Ko ga predvajaš komu na založbi, pa reče: 'Bobni bi lahko zveneli bolj mogočno.' Seveda bi lahko, saj gre za demo! Vedno sem imel občutek, da nihče ne ve ničesar. Če bi kaj vedeli, potem bi imele vse njihove skupine uspešnice. Založba Warner Brothers ni želela izbrati pesmi Losing My Religion za singel. Rekli so: 'Ni šanse! V njej je mandolina!' Seveda je ta pesem postala naša največja uspešnica," se nad nesposobnostjo ljudi v glasbeni industriji priduša Buck.

No, sedaj s tem ne bo imel več težav. Sloves R.E.M. je minil brez pompa in velike poslovilne turneje, na kateri bi se jim lahko poklonili oboževalci. A Buck pravi, da mu je tako še najbolj všeč: "Še vedno bi lahko zdaj služili milijarde. A bi to delali le zaradi zaslužka in stvari nismo nikoli počeli zaradi denarja. Ko sem bil mlad, sem sovražil bogate ljudi in še vedno jih na neki način sovražim. Vem, da je to malce protislovno, ker sem tudi sam bogat, ampak, hej, s tem lahko brez težav živim."