Folkpevka, ki jo odlikujeta čist vokal in edinstven sopran, je v ZDA izdala več kot 40 albumov. V 60. letih je veljala za muzo "flower-power" generacije. Bila je ena izmed zvezd festivala Woodstock, na katerem je odpela tri pesmi.

Od svojega prvega albuma v letu 1960, ki je bil pred tremi leti sprejet v grammyjevo dvorano slavnih, je nanizala mnogo izdaj in ves čas dejavno koncertirala. Za samo glasbeno zgodovino je pomembna tudi, ker je leta 1963 utrla pot Bobu Dylanu, s čimer se je začela tradicija dolgotrajnega vzajemnega mentorstva, ki je prešlo tudi v ljubezensko zvezo.

Sicer je preteklo že več kot petdeset let od njenega legendarnega nastopanja v slovitem klubu Club 47 in poznejšega debija na festivalu Newport Folk, vendar ameriška ikona ostaja dejavna kot vselej do zdaj.

Že desetletja dejavna tudi v boju za človekove pravice
V zgodovino se je 73-letna glasbena legenda zapisala tudi s sodelovanjem v gibanju za državljanske pravice z Martinom Luthrom Kingom, nato tudi s svojim navdihujočim vplivom na Vaclava Havla v njegovem boju za demokratične spremembe v takratni Češkoslovaški, pred kratkim pa je bila tudi ena izmed podpisnikov odprtega pisma za izpust članic skupine Pussy Riot.

Med številnimi nagradami in priznanji, ki jih je prejela ta v New Yorku rojena glasbenica, je tudi nagrada za življenjsko delo, ki jo podeljuje Recording Academy, njen album Day After Tomorrow iz leta 2008 pa je prejel nominacijo za grammyja. Amnesty International ji je ob svoji 50. obletnici podelil posebno priznanje za izjemen prispevek na področju svetovnega boja za človekove pravice.

To ne bo njen prvi koncert v Sloveniji, v Ljubljani je nazadnje nastopila pred sedmimi leti.