V orkestru Zohra igrajo afganistanske ženske in dekleta med 13. in 20. letom, ki so večinoma nekdanje varovanke sirotišnice v Kabulu.

Prejšnji teden se je prvič v treh mesecih zgodilo, da je Marzia Anvari skupaj z drugimi članicami afganistanske glasbene skupnosti, ki so iz Afganistana pobegnile v Katar, zaigrala v živo za občinstvo, poroča spletni portal Yahoo News.

Sorodna novica Dan, ko je umrla glasba: afganistanski ženski orkester utišan

"Večina deklet iz orkestra Zohra je tukaj z mano v Katarju, nekaj pa jih je še vedno v Afganistanu," je povedala 18-letna violistka. "Upam, da se nam bodo lahko čim prej pridružile tukaj in da bomo skupaj in znova vzpostavile svoj orkester."

Orkester je ime dobil po perzijski boginji glasbe

Orkester Zohra, ki je ime dobil po perzijski boginji glasbe, je bil ustanovljen leta 2016 in je v Afganistanu simboliziral svoboščine, ki so si jih Afganistanke izborile v dvajsetih letih, odkar so bili talibani prejšnjič na oblasti. Vnovič so oblast prevzeli 15. avgusta letos.

Glasbenice, ki so praviloma nosile živordeče hidžabe, so s svojim prepletom tradicionalne afganistanske glasbe in zahodnjaških klasik, izvajanih na tradicionalna glasbila, nastopale v številnih uglednih ustanovah, od opere v Sydneyju do Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.

Ko so talibani nazadnje vladali Afganistanu, je bila glasba prepovedana

Zdaj živijo v izgnanstvu in z novimi glasbili. Upajo, da bodo lahko ohranile svojo kulturno dediščino pri življenju. Ko so talibani nazadnje vladali Afganistanu od leta 1996 do 2001, je bila glasba prepovedana, po vrnitvi pa so bili svoboščine in izobraževanje žensk znova nenadoma omejeni.

"V Afganistanu vse pojmujejo kot 'haram' (versko prepovedano) za ženske, zlasti glasbo," pravi Marzia Anvari. Po njenih besedah ​​je bilo težko biti aktivna glasbenica, saj so številni konservativni Afganistanci verjeli, da dekleta spadajo v dom.

Talibani so si prizadevali pridobiti splošno in finančno podporo svojemu islamističnemu režimu, obljubljajo pa fleksibilnejšo vladavino kot prejšnjič. Afganistancem (in svetu) zagotavljajo, da bodo dovoljevali tako kulturno udejstvovanje kot tudi izobrazbo in službe za ženske, a vse znotraj okvirov šeriatskega prava.

Odkar so strmoglavili nekdanjo afganistansko vlado, ki so jo podpirale ZDA, so srednješolkam onemogočali vrnitev v šolo, številnim ženskam so prepovedali vrnitev na delo.

Stališče talibanov do glasbe je nedosledno, niso še izdali jasnega ukaza. Toda po zadnjem brutalnem talibanskem zatiranju kulture v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se številni glasbeniki skrivajo, številni so pri pri begu za seboj pustili svoja glasbila. Glasbene šole ostajajo zaprte.

Šogofa Safi, tolkalka in dirigentka orkestra Zohra, je za francosko tiskovno agencijo AFP dejala, da je vesela, da ni več v Afganistanu. V Katarju trenutno gostijo okoli sto študentov, študentk, učiteljic in učiteljev z Afganistanskega nacionalnega inštituta za glasbo (ANIM), katerega del je tudi orkester Zohra. Tam bodo do odhoda na Portugalsko. Med njimi je Mohamed Kambar Navshad, dirigent afganistanskega nacionalnega orkestra, ki je dejal, da je vesel, da se lahko znova ukvarja z glasbo. "Tri mesece, odkar so zavzeli Kabul, nismo mogli igrati. To je bila čudovita priložnost, ne samo zame, ampak za celotno skupnost, da znova nastopimo, da uresničimo svoje sanje," je dejal.

Navshad je moral zapustiti ženo in dva otroka, a upa, da se bo kmalu z njima srečal v Katarju ali na Portugalskem. "Obožujem Katar in rad imam ljudi v Katarju ... vendar ga nikoli ne bom imel tako rad kakor Kabul," je dejal.

"Kulturno dediščino Afganistana bomo ohranili pri življenju onkraj meja"

Vsi trije sogovorniki so za AFP povedali, da se bodo še naprej borili za svojo domovino z glasbo, ki sega od tradicionalnih afganistanskih melodij do zahodne klasične glasbe.
"Ohranili ju bomo pri življenju, bogato kulturno dediščino Afganistana – in tudi sam Afganistan, onkraj meja," je dejal Navshad.