Pisalo se je leto 1967, ko je hipi Jann Wenner, ki je pravkar obesil na klin študij na kalifornijski univerzi Berkeley, v sodelovanju z glasbenim kritikom Ralphom Gleasonom ustanovil glasbeno revijo Rolling Stone, katere prvi izvod je na prodajne police prišel prav 9. novembra. Nad poimenovanjem revije pa naj ne bi bil navdušen Mick Jagger, ki se je spraševal, zakaj se ni mogel Wenner domisliti kakega drugega imena. Na naslovnici prve izdaje se je znašel John Lennon, zasedba Rolling Stones pa je na naslovnici končala šele slabo leto dni pozneje in takrat je bila revija že med uveljavljenimi publikacijami.

Rojstvo revije na podstrešju v San Franciscu
Wenner se je na svojo poslovno pot podal na podstrešju zgradbe v San Franciscu s 7.500 izposojenimi dolarji v žepu. Rolling Stone pa je hitro postal "biblija protikulture babyboomerjev", kot je revijo opisal New York Times. "Rolling Stone je opredelil pojem 'kul', tako rekoč kultiviral je literarne ikone in ustvarjal naslovnice, ki so proizvajale zvezdnike."

V zgodovino se je zapisala prenekatera naslovnica Rolling Stona, na njih so se skozi leta poleg glasbenikov znašli politiki. Med najbolj prepoznavnimi je nemara fotografija, za katero je Annie Leibovitz pred objektiv postavila golega Lennona, ki objema oblečeno ženo Yoko Ono. V zadnjih letih pa so dvignili veliko prahu z objavo naslovnice s fotografijo mladega bostonskega bombaša Džoharja Carnajeva v slogu rockovskih zvezdnikov.

Revija, ki danes izhaja na dva tedna, ima sicer še zmeraj kultni status, vendar so se prihodki od oglaševanja radikalno zmanjšali, tudi naklada je padla. Lani so prodali okoli 1,5 milijona izvodov. Nezavidljiv položaj je med drugim posledica objave novice v letu 2015 o domnevnem skupinskem posilstvu na univerzi v Virginiji. Ustvarjalci revije so takrat postali tarča kritik, da se v omenjenem prispevku niso držali osnovnih novinarskih standardov glede preverjanja informacij.

Nekoliko zastarel panteon revije
Beatles, Rolling Stones, Grateful Dead, Bruce Springsteen in Bob Dylan so od nekdaj med nespornimi junaki Rolling Stona. In pisci, kot je bil Hunter S. Thompson, ki je pomagal pri vzpostavitvi ugleda revije s svojimi 'gonzovinarskimi' prispevki, so postali legende, prav tako kot fotografinja Leibovitzeva. Vendar gre Rolling Stonu očitati, da je njegov panteon danes precej zastarel – današnje generacije mladih pač ne malikujejo Springsteena, Beatlov ali Dylana več tako, kot so jih v svojih mladih letih njihovi vrstniki.

Danes 71-letni ustanovitelj Wenner se zdaj želi odreči večinskemu deležu v Rolling Stonu in kot razlog za to odločitev navaja negotovo prihodnost, pred katero se je znašla revija, za katero za zdaj še stoji družinsko podjetje Wenner Media. "Rad imam svojo službo, uživam v njej, zelo dolgo sem užival v njej," je povedal za New York Times. Vendar svoj umik ocenjuje kot pametno odločitev. "Mislim, da je čas, da mladi prevzamejo krmilo." Sicer pa danes vodi revijo skupaj s svojim 27-letnim sinom Gusom Wennerjem.

V letu 2016 so 49-odstotni delež revije prodali singapurskemu glasbenemu in tehnološkemu zagonskemu podjetju BandLab Technologies, nato pa je družina Wenner na začetku letošnjega leta prodala dve drugi izdaji - revijo o znanih osebnostih US Weekly in mesečnik Men's Journal podjetju American Media, ki med drugim izdaja The National Enquirer.

Poln mošnjiček in razumevanje poslanstva
In kaj pričakuje Wenner od novega lastnika? Imeti mora "veliko denarja" in razumeti mora poslanstvo Rolling Stona, ki je "igral posebno vlogo v našem času, tako družbeno, politično kot kulturno". "Želimo ohraniti ta položaj." Za zdaj pa še ni znano, ali bosta lahko oče in sin Wenner po prodaji še ostala pri Rolling Stonu. In tudi na splošno niso to časi za Janna Wennerja – ob tem, da si je poleti zlomil kolk in doživel infarkt, je v preteklem mesecu prišla na knjižne police proti njemu negativno nastrojena biografija Sticky Fingers. The Life and Times of Jann Wenner and Rolling Stone Magazine, ki jo podpisuje Joe Hagan.