
Umrla je pevka in pianistka Roberta Flack, ki je s svojim intimnim vokalnim in glasbenim slogom v skladbah Killing Me Softly With His Song, The First Time Ever I Saw Your Face in drugih uspešnicah postala ena najboljših glasbenic sedemdesetih let in vplivna izvajalka še dolgo zatem, poroča Associated Press. Stara je bila 88 let.
Pred dvema letoma je razkrila, da ima ALS, progresivno nevrodegenerativno bolezen, ki prizadene živčne celice v možganih in hrbtenjači, bolj znano kot Lou Gehrigova bolezen, zaradi katere ni zmogla več peti. Flack je zaslovela čez noč, ko je Clint Eastwood pesem The First Time I Ever Saw Your Face uporabil kot glasbeno podlago za enega najbolj nepozabnih in eksplicitnih filmskih ljubezenskih prizorov v filmu Play Misty for Me iz leta 1971. Skladba je hitro zasedla vrh Billboardove pop lestvice in prejela grammyja za ploščo leta. Leta 1973 je Flack z albumom Killing Me Softly oba dosežka nadgradila in postala prva izvajalka, ki je dvakrat zaporedoma prejela grammyja za najboljšo ploščo.
Roberta Flack, sicer klasično izobražena pianistka, se je ob koncu šestdesetih let preusmerila v petje, kjer je zablestela pod okriljem pianista Lesa McCanna. Flack je bila pogosto primerjana s soulpevko Aretho Franklin, vendar je njen pristop k petju veljal za bolj premišljen in umirjen. Znana je tudi po nastopanju v duetih kot na primer s pevcem in prijateljem iz študijskih časov Donnyjem Hathawayem, ki je tragično umrl med snemanjem albuma leta 1979. Po letu 1980 ni nikoli ponovila svojega uspeha iz sedemdesetih let, snemala pa je tudi v novem tisočletju. Zadnji album priredb skupine The Beatles z naslovom Let It Be Roberta je izšel leta 2012 (več let je živela v stanovanjski hiši na Manhattnu v istem nadstropju kot John Lennon in Yoko Ono).
Skupno je prejela pet grammyjev (tri za skladbo Killing Me Softly With His Song), nominirana je bila še osemkrat, leta 2020 pa je prejela grammyja za življenjsko delo, med drugim sta jo kot navdih omenila John Legend in Ariana Grande. Peter Shapiro je v knjigi The Rough Guide to Soul and R&B zapisal: "Roberta Flack je bila v mnogih pogledih popolna soulglasbenica zgodnjih 70. let. Njene lepe, čutne balade so pritegnile množico Burta Bacharacha/5th Dimension, s svojimi bleščečimi klaviaturami in brezhibno dikcijo pa je postala plakatni otrok množice soul glasbenikov iz t. i. penthouseov."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje