Sorodna novica "Nič ni resnično, vse je dovoljeno." Alamut, kot ga v glasbo prenese Laibach.

Alamut je izvirna simfonična stvaritev zasedbe Laibach v sodelovanju z iranskimi glasbeniki in skladatelji. Projekt obravnava znamenito zgodbo, ki temelji na zgodovinskih dogodkih v Perziji v 11. stoletju, ki jo je v svojem istoimenskem romanu leta 1938 opisal Vladimir Bartol (1903–1967). V tem knjižnem delu je avtor proučeval mehanizme propagande v času, ko je sam kot pripadnik slovenske manjšine v Trstu, kjer je živel, spremljal vzpon fašizma v Italiji.

Laibach niso želeli zgolj uglasbiti Bartolove ideje
V Laibachovem Alamutu se ideje radikalnega političnega in religioznega nihilizma prepletajo s klasično perzijsko poezijo Omarja Hajama, čutni stihi pesnice Mahsati Ganjavi se zlivajo z minimalističnimi, na iranski tradiciji temelječimi zvočnimi barvami, ibn Sabov peklenski mehanizem pa odzvanja v industrijskem načinu delovanja orkestra in v Laibachovem edinstvenem zvoku, piše v opisu projekta.

"Nismo želeli uglasbiti Bartolove ideje, ampak se temeljito poglobiti v besedilo in označiti ključne elemente in težave, ki se nam zdijo aktualni," so še dodali Laibach.

Projekt je premiero doživel septembra lani v Križankah v okviru Festivala Ljubljana. Pod vodstvom iranskega dirigenta Navida Goharja so ob Laibach nastopili teheranska vokalna skupina Human Voice Ensemble, avstrijski orglavec Otto Lechner, Simfonični orkester RTV Slovenija ter slovenski zasedbi Vokalna skupina Gallina in ženski harmonikarski orkester AccordiOna.

Osrednji lik Bartolovega romana Alamut je heretik Hasan ibn Saba (Hassan-i Sabbah), čigar ime se še danes izgovarja s strahospoštovanjem. Gre za karizmatičnega verskega in političnega vodjo Ismaelitov in ustanovitelj skrivnostne islamske sekte asasinov. V knjigi ta samooklicani prerok, domnevno poslan od Alaha, izza okopov svojega orlovskega gnezda (torej gradu Alamut v iranski pokrajini Kazvin nedaleč od Teherana) vodi sveto vojno proti Perzijskemu cesarstvu, ki so mu takrat vladali Turki Seldžuki.

Z majhno skupino špartansko izurjenih privržencev se spopada z veliko močnejšim sovražnikom. V zameno za zvestobo svojih vojakov, fedainov, jim ponudi več, kot bi navadni smrtniki lahko kdaj koli okusili – s ključem, ki naj bi mu ga zaupal sam Alah, jim odklene vrata posmrtnega življenja oziroma raja, kakor je opisan v Koranu. Ko fedaini enkrat ta raj okusijo, so pripravljeni za ibn Sabo storiti dobesedno vse, da bi se vanj lahko čim prej vrnili.

Po prvotnih načrtih naj bi bil sicer Laibachov Alamut premierno izveden v Iranu s Teheranskim simfoničnim orkestrom v znameniti teheranski dvorani Vahdat. Vendar sta nedavna pandemija in zaostrene mednarodne politične razmere v zadnjih dveh letih to predstavitev onemogočile oziroma upočasnile dogovarjanje. Projekt je tako do zdaj poleg ljubljanskih Križank in Cankarjevega doma zazvenel še v Trstu, Frankfurtu (v okviru Frankfurtskega knjižnega sejma) in v Zagrebu.

Medalja za zasluge za zasedbo Laibach
Laibach so med letošnjimi prejemniki medalj za zasluge, a ker člani zasedbe trenutno niso v domovini, jim bo predsednica republike Nataša Pirc Musar odlikovanje izročila v prihodnjem letu.