Živo izročilo stare pravoslavne zborovske kulture bo predstavil v sredo v cerkvi Žalostne matere božje v Jeruzalemu, v četrtek v cerkvi Marije Vnebovzete v Olimju in v soboto v cerkvi sv. Benedikta v Stranjah.
Po besedah direktorja in umetniškega vodje festivala Seviqc Brežice Klemna Ramovša gre za specifičen program, ki je terjal obilico trdega dela, ko so umetniki v knjižnicah in na terenu iskali številne zanimive partiture pravoslavne glasbe in jih priredili za svoje glasove.
Program zato ne izvira le iz Rusije, marveč tudi iz drugih pravoslavnih dežel, kot so Grčija, Bolgarija, Ukrajina, Moldavija, Gruzija in druge. Avtentični zvoki v historični interpretaciji sicer niso dobro poznani, zato bo na koncertih ansambla Svetilen, tako Ramovš, mogoče slišati nekaj novega v stari, pravoslavni in ruski glasbi.
Stara ruska tradicija cerkvenega in posvetnega petja
Ansambel duhovne ljudske glasbe Svetilen je bil ustanovljen leta 1989, da bi ohranjal staro rusko tradicijo petja, ki se kaže v dveh oblikah – cerkvenem in posvetnem petju. Na splošno je ansambel poseben zaradi dveh značilnosti. Kakovost njihovega zvoka je izrazito odprto etnografska, kar je tipično za izvajanje sakralne glasbe. Po mnenju vodje ansambla Dmitrija Garkavija gre za prevladujoč slog v stari Rusiji, saj takrat niti menihi niti verniki niso vedeli ničesar o zahodnoevropski akademski zborovski tradiciji. Tudi njihov repertoar je zanimiv, saj vsebuje liturgično in sakralno ljudsko glasbo.
Program ansambla vključuje zborovsko tradicijo cerkvenih zavodov, kozaške duhovne pesmi, molitve, tožbe in pravoslavne praznične napeve, ki ustvarjajo protislovno zvočno atmosfero ruskega srednjega veka. Vse skladbe izvajajo tradicionalno, kot so jih peli v pokrajinah, kjer so jih raziskovalci posneli. Doživetje pri nekaterih skladbah še poglablja uporaba starih ruskih glasbil, kot so gusli, koliosnaja lira, duduk in hatamba, ki so jih izdelali najboljši ruski mojstri po starem izročilu.
Seviqc Brežice z omenjenimi tremi koncerti stopa v drugo polovico letošnjega festivala. Vse do 11. novembra bodo priznani tuji umetniki nastopili še v Kostanjevici na Krki, Celju, Slovenski Bistrici, Brežicah, Mokricah, Žalcu, na Turjaku ter za konec še v Mariboru in Brestanici, povsod v spomenikih slovenske kulturne dediščine.