Računalniki so pred tem že dopolnili nedokončane skladbe skladateljev Gustava Mahlerja in Franza Schuberta.

Ohranjenih je bilo le nekaj ročno zapisanih skic desete simfonije glasbenega mojstra Ludwiga van Beethovna. Nekateri so le kratki, nepopolni fragmenti, poroča DW.

Ob 250. obletnici njegovega rojstva so na novo zaključeno delo, ustvarjeno s pomočjo umetne inteligence, premierno predstavili. Premiera se je odvila nekoliko kasneje zaradi pandemije. Delo so predstavili v soboto pod vodstvom dirigenta Dirka Kaftana na Beethovenfestu.

Skupina muzikologov, skladateljev in računalniških znanstvenikov
Nemško telekomunikacijsko podjetje Telekom s sedežem v Beethovnovem rojstnem kraju v Bonnu je za izvedbo naloge k projektu povabilo skupino strokovnjakov. Skupina muzikologov, skladateljev in računalniških znanstvenikov je poskušala analizirati in se naučiti Beethovnovega sloga, tako da bi lahko s skupnimi močmi dopolnili njegovo nedokončano simfonijo.

Računalniku so "dali" skice, note ter partiture njegovih sodobnikov. "To si morate zamisliti kot Beethovna, ki si beleži zapiske v trenutku, ko je dobil nove ideje. Včasih kot zapisane besede, včasih kot glasbene note," pravi Matthias Röder, direktor inštituta Karajan v Salzburgu.

Predpostavlja se, da glasba temelji na enotah, tako kot jezik, učni proces pa vključuje izgradnjo znanja. Za "poučevanje" računalnika so v program vključili Beethovnove simfonije, klavirske sonate in godalne kvartete, ki tako rekoč znova in znova usposabljajo umetno inteligenco.

"Tako kot možgansko nevronsko omrežje lahko računalnik sam ustvari nove povezave. Glasbeni rezultati, ki so se najbolje ujemali in jih je ustvarila umetna inteligenca, so se vrnili v sistem in dodali nove note," opisujejo proces pri DW-ju.

"Kar nam omogoča umetna inteligenca, je ponuditi nadaljnji potek gibanja v 20 ali celo v 100 različnih različicah. In to je neskončno fascinantno, saj če je algoritmično dobro izvedeno, je vsak poskus verjeten," je povedal Robert Levin, klasični pianist in muzikolog na univerzi Harvard.

Za raziskovalce je, kakor so zapisali v sporočilu za javnost, takšno sodelovanje izjemno vznemirljivo in daje vpogled v to, kako lahko stroji pomagajo ‒ ali celo posnemajo ‒ ljudi pri glasbenem ustvarjanju. "Poskušali smo preizkusiti meje. Na koncu smo uporabili nekaj modulov tako imenovane obdelave naravnega jezika," je povedal Ahmed Elgammal, vodja oddelka za umetnost in umetno inteligenco na univerzi Rutgers v New Yorku in razvijalec umetne inteligence za Beethovnovo simfonijo.

Kakšne pa so prednosti takšnih raziskovalnih projektov za glasbenike?
"Lahko rečete, da računalnik to počne po algoritmih. Da, vendar ljudje pa to počnejo tudi na podlagi izkušenj ali usposabljanja. Ni nujno, da je to dvoje tako zelo narazen," je poudaril Robert Levin.