V intervjuju, v katerem je za NME spregovoril o novem albumu, ki je nastal po pevčevi boleči izkušnji s "temno stranjo življenja", kot je sam opisal izgubo matere, očeta in brata, je nekaj besed namenil tudi temu, kako je nastala naslovnica za album.

"To je to, to bo naslovnica albuma"
Kot smo že poročali, je na tej (pa tudi v videospotu prvega singla Alone) videti kip Janeza Pirnata z naslovom Bagatelle iz leta 1975. Kot je Smith dejal v intervjuju, je pred časom v dar dobil knjigo slovenskega kiparja Janeza Pirnata, ki jo je podrobneje pogledal šele pozneje. "Zagledal sem to glavo, ki se zdi, da se izvija iz kamna. Nekaj je na njej. In pomislil sem: To je to, to bo naslovnica albuma. Prevzelo me je," je povedal. In še: "Takšne stvari se zgodijo: To podobo želim, ne vem, zakaj. Pomislil sem, da moram preveriti, ali mi dovoli uporabo."

Zatem je odprl prenosni računalnik, da bi kiparja poiskal na spletu in ugotovil, da je na ta dan umrl. "Dobesedno je umrl na dan, ko sem ga skušal najti. Običajno takim stvarem ne pripisujem pomena, češ da je bila stvar usojena, vseeno pa je bilo zelo nenavadno naključje, ki mi je utrdilo idejo, kakšna naj bo naslovnica albuma."

Pevec je zatem stopil v stik s Pirnatovo vdovo, kiparko Sandro Nejašmić Pirnat, in na koncu prišel do samega kipa. "Dejansko ga imam doma. To je sijajna skulptura," pravi. Kot nadaljuje, se tudi drugim ljudem zdi, da dialog med albumom in kipom deluje. "Je neka povezava. Mislim, da zato, ker gre za izgubljeni svet (v prevodu je naslov albuma Pesmi izgubljenega sveta, op. n.). Delo je ustvarjeno z roko, kar zahteva veliko pozornosti, veliko dela in razmišljanja. Gre za čudovit objekt, ki me nagovarja."

Na Braču se vsako letos spominjajo kiparja
Pred časom so hrvaški mediji poročali, da je Smith tudi pokrovitelj manifestacije Dnevi Janeza Pirnata Nejašmića, ki vsako leto v spomin na kiparja poteka na Braču. Tam je v Ljubljani rojeni kipar preživel zadnje desetletje življenja in v starosti 88 let januarja leta 2021 sklenil svojo življenjsko pot. Janez Pirnat je ustvaril obsežen opus javne in male plastike, njegove spomenike najdemo na različnih koncih Slovenije in tudi Hrvaške. Posvečal se je tudi risanju in grafiki. V njegov spomin na Braču še danes prirejajo kiparju v spomin kiparsko kolonijo in druženje Dnevi Janeza Pirnata Nejašmića.

V melanholičnem razpoloženju
Songs Of A Lost World je zasedba izdala po 16 letih premora. Album, ki je izšel na vinilki, zgoščenki in kaseti ter v digitalni različici na platformah za pretakanje, je deležen pohval številnih kritikov. Sledi 13. studijskemu albumu iz leta 2008 4:13 Dream. Britanski The Guardian je albumu namenil štiri od petih zvezdic in zapisal, da so The Cure "v zanesljivo melanholični formi". Revija Rolling Stone ga je ocenila za najboljši album skupine po albumu Disintegration iz leta 1989.

Smiht je v pogovoru omenil tudi, da zasedba pripravlja že nov album, za leto 2025 pa napovedal svetovno turnejo. Pevec, ki je bil prepričan, da se bodo člani zasedbe razšli po odmevnem nastopu v Hyde parku leta 2018, se je dotaknil tudi teme dinamičnega oblikovanja cen koncertnih vstopnic, za katerega pavi, da ga poganja pohlep.

Zasedba The Cure je bila ustanovljeni leta 1978 v Crawleyju v Angliji – še isto leto so imeli svoj prvi koncert, v uspešni karieri, v sklopu katere so si oblikovali zveste oboževalce po vsem svetu, pa nastopili na več kot 1500 koncertih. Nastopili so na domala vseh največjih festivalih in koncertnih prizoriščih in prodali več kot 30 milijonov izvodov nosilcev zvoka po vsem svetu. Skupina je med drugim znana tudi po tem, da njeni oboževalci po vsakem albumu in turneji ugibajo, ali bodo The Cure obstali. Edini stalni član zasedbe je frontman Smith.