Umetnostni center bo nosil ime The Factory, kakor sta se imenovala nočni klub in glasbena založba, ki ju je na koncu 70. let preteklega stoletja ustanovil Tony Wilson, vodilna sila manchestrske alternativne glasbene scene. Ob tem, da se je - tudi z vsemi svojimi prihranki - razdajal za razvoj tamkajšnjega glasbenega dogajanja, je bil znan obraz tudi v širši javnosti, saj je bil voditelj več razvedrilnih oddaj na lokalni televiziji Granada. Tony Wilson, ki je zaslužen za uspeh vrste britanskih skupin (najbolj prepoznavne so Joy Divison, njena naslednica New Order in seveda tudi Happy Mondays), je pri starosti 57 let umrl za rakom pred skoraj natanko desetimi leti (10. avgusta 2007).

Ko Manchester postane Madchester
V poklon Wilsonu, zaradi katerega je Manchester postal svetovno znan kot Madchester, so se mestne oblasti odločile okoli 110 milijonov funtov (120 milijonov evrov) drag načrtovani objekt poimenovati The Factory. Ta bo zrasel na lokaciji, kjer so bili nekoč studii televizije Granada. Ob tem so si obetali, da se bo zaradi tega sodobnega centra, v katerem naj bi zaposlitev za polni delovni čas dobilo okoli 1.500 ljudi, za obisk Manchestra odločilo več kot milijon dodatnih obiskovalcev na leto. Vendar so se po prvotnih pompoznih napovedih, razodele hude pomanjkljivosti načrtovanega razkošnega objekta, ki naj bi postal tudi stalno domovanje bienalnega manchestrskega mednarodnega festivala.

Zvezdniško ime še ne pomeni dobrega izdelka
Na predlanskem javnem razpisu so izbrali slavnega nizozemskega arhitekta, urbanista, arhitekturnega teoretika in Pritzkerjevega nagrajenca Rema Koolhaasa oziroma njegovo podjetje Office for Metropolitan Architecture (OMA). Gradnja precej ekstravagantnega objekta bi se naj začela letos, odprtje je bilo napovedano za začetek leta 2020. Vendar so se po pisanju portala Manchester Evening News morali arhitekti vrniti v biro, saj je njihova zasnova vsebovala - blago rečeno - ogromne pomanjkljivosti.

Slaba akustika, premalo prostora za orkester ...
Med temi so slaba akustika, prekompleksno zasnovane dvorane, premajhen prostor za orkester in neprimerna fasada za to namembnost objekta. Mestni svet bo tako moral nameniti dodatnih 1,6 milijona funtov (dobrih 1,7 milijona evrov) za konkretno preobrazbo načrtov objekta, ki naj bi postal eno vodilnih prireditvenih prizorišč na svetu. Čeprav so januarja že pridobili gradbeno dovoljenje, morajo zdaj še enkrat zaprositi zanj, saj so arhitekti med drugim ugotovili, da bi pološčena zunanjost stavbe zelo oslabila akustiko. Datum odprtja pa so zamaknili za več kot leto dni.

Tony Wilson je v enem svojih zadnjih intervjujev dejal: "Sem edini človek v glasbeni industriji, ki ni nikoli zaslužil nobenega denarja. Vedno sem govoril, nekateri dobro zaslužijo, drugi se vpišejo v zgodovino. Kar je smešno, dokler ne ugotoviš, da nimaš več denarja, da bi se obdržal pri življenju." Takrat je namreč že zbolel za rakom, vendar pa je, ker je bil prepričan socialist, od nekdaj zavračal zasebno zdravstveno varstvo. In razsipavanje velikih vsot denarja za elitistične projekte gre vse prej kot skupaj s prepričanji človeka, ki je pravzaprav postavil Manchester na svetovni glasbeni zemljevid in se ni s tem niti najmanj finančno okoristil.

OMA's Manchester Factory gets planning approval by City Council: https://t.co/tt5tv5zgrd #OMA #manchester pic.twitter.com/hs3aL5W72B

— World Architecture (@WACommunity) January 14, 2017