"Hotel sem preorati njivo, da jo pripravim za boljše seme, vendar nisem uspel: plevel mediokritete je, pognojen s fake novinarstvom, segel čez glavo zdravemu delu orkestra. Zato odhajam," je zapisal v pismu, ki ga je objavila spletna izdaja časopisa Delo.
Konfliktni odnosi z orkestrom
Uroš Lajovic je prevzel orkester pred skoraj dvema letoma in pozneje postal tudi eden glavnih razlogov za stavko orkestra. Stavkajoči so zahtevali njegov odhod zaradi nespoštljivega odnosa. "Maestra Lajovca je nastavil na mesto šefa dirigenta direktor Damjanovič brez posvetovanja in soglasja orkestra, kar je v nasprotju s povsod po svetu uveljavljeno in uspešno prakso, ki dirigentu podeli legitimnost izbire in je predpogoj za njegovo uspešno delovanje. Na enak način je nastavil prejšnja dirigenta (Villaume, Wilson)," so v stavkovnem odboru med drugim zapisali pred stavko.
Opozorili so še, da so nesporazumi in konfliktni odnosi Lajovca z orkestrom dosegli vrhunec v oktobru, "ko je Lajovic izrekel več žaljivk na račun glasbenikov in med vajo osebno obračunaval s članom orkestra". Maestro je takrat vse očitke zavrnil in napovedal, da namerava vztrajati do konca svojega mandata.
Direktor Damjanovič maestrove odločitve ne komentira, prav tako ne vprašanja, kaj bo sledilo zdaj, ko bo treba izbirati novega šefa dirigenta. Za STA je dejal le: "Najin odnos je bil perfekten."
Damjanovič je Lajovca k umetniškemu vodenju orkestra SF-ja povabil leta 2015 po prekinitvi pogodbe s kanadsko dirigentko Keri-Lynn Wilson. V SF-ju je bil Lajovic že zaposlen med letoma 1972 in 1991, nato pa je postal profesor na dunajski visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost. Ob ponovni vrnitvi v SF je poudaril, da bi bilo treba spremeniti miselnost iz preteklih obdobij, ko je bila pomembna enakost pravic delavcev, manj pa je bila prisotna misel o odgovornosti.
Že konec istega leta, ko se je v SF vrnil Lajovic, sta sindikata Sviz in Glosa opozorila, da že dlje časa prejemata pritožbe o nekompetentnem vodenju SF-ja in neprofesionalnem odnosu do zaposlenih ter kršitvah predpisov direktorja Damjanoviča. Konec lanskega leta pa so zaposleni v orkestru z opozorilno stavko v času večerne vaje zahtevali tako direktorjev kot Lajovčev odstop, razpust sveta zavoda ter zagotovitev dejavne vloge pri izbiri novega direktorja in dirigenta.
Damjanovič zavrača sestop s položaja
Zaradi stavkovnih zahtev orkestra je odpadel tudi letošnji novoletni koncert, minister za kulturo Tone Peršak, ki je zagovarjal, da gre za notranji spor, pa se je pred morebitno Damjanovičevo razrešitvijo odločil za notranjo revizijo SF-ja. Medtem je Damjanoviču, ki je sicer notranjo revizijo SF-ja skušal izpodbiti na sodišču, ponudil, da bi 1. julija direktorsko mesto zasedla nova oseba. Damjanovič je svoj odhod odklonil, prav tako je svoj odhod sprva zavračal maestro Lajovic.
Spor se je izkazal za precedenčni primer
Vlada je nato po stavki orkestrašev spremenila ustanovitveni akt SF-ja, s katerim je zaposlenim omogočila tretjinsko zastopanost v svetu zavoda in vzpostavila možnost sodelovanja zaposlenih pri izbiri dirigenta oziroma umetniškega vodje orkestra. Zaposleni so medtem svoja dva predstavnika v svetu, ki se mora še konstituirati, že izbrali. Štirje kandidati, ki bodo v svetu zastopali državo, pa po navedbah ministrstva za kulturo trenutno čakajo na potrditev na vladi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje