Hkrati tovrstne odločitve negativno vplivajo na zborovodje, skladatelje in druge profesionalne umetnike, ki so del kompleksne zgodbe z dolgo zgodovino vrhunskosti. Zato se, kot so zapisali, obeta, da bodo tudi doma dobro izobraženi zborovski dirigenti odšli v tujino.
Opuščanje finančne podpore ministrstva vrhunski zborovski dejavnosti se je sicer, kot so zapisali, začelo že pred leti. Pred štirimi leti je bil v sofinanciranje sprejet le še en zbor iz nabora zasedb z vidnimi in jasno merljivimi mednarodnimi uspehi, letos pa je z rezultatom štiriletnega javnega razpisa sofinanciranja javnih kulturnih programov to doseglo skrajno točko s popolnim izbrisom celotne dejavnosti iz sofinanciranih programov.
Brez kontinuiranega dela ni uspehov
Področje zborovske glasbe je v Sloveniji nadpovprečno razvito in zborovstvo je najbolj množična kulturna dejavnost v državi. Poleg tega slovensko zborovstvo uživa velik ugled v mednarodnih krogih. A prepoznavnost in uspehi v mednarodnem merilu so rezultat dolgoletne tradicije, kakovostnega in usmerjenega dela JSKD-ja ter uspešnih modelov izobraževanja skozi šolske in študijske programe, opozarjajo.
Med uspehi slovenskega zborovstva izpostavljajo izvedbo Evropskega zborovskega simpozija leta 1995 v Ljubljani, uvrstitev Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus Maribor v zvezo šestih tekmovanj za veliko zborovsko nagrado Evrope in pridobitev kandidature za največji izobraževalno-koncertni dogodek pri nas - festival Europa Cantat Ljubljana 2021.
To uspešno zgodbo pa je, kot so zapisali, desetletja pomagalo graditi tudi ministrstvo za kulturo. S sofinanciranjem programov je omogočalo kontinuirano delo vrhunskih zborov, ti pa so delali z najbolj prepoznavnimi imeni zborovske glasbe doma in po svetu, naročali novitete, pripravljali razvojne projekte in skrbeli za promocijo Slovenije po vsem svetu.
Preveliko breme za JSKD
Letošnji izbris celotne dejavnosti iz sofinanciranih programov pa je glede na našteto diametralno nasproten z dosežki na tem področju. Zato odgovorne sprašujejo, kako je mogoče, da je podpora vrhunskim društvom - tudi finančna - zdaj izključno v domeni JSKD-ja, ko naj bi bilo vsem jasno, s kako skromnimi sredstvi razpolaga JSKD in da zato ne more biti odgovoren za financiranje vrhunskih zborovskih zasedb. S takšnim načinom je po njihovem prepričanju v nekaj letih pričakovati popolni propad slovenskega vrhunskega zborovstva.
Leta 2021 bo Ljubljana zborovska prestolnica Evrope
V letu 2021 bo Slovenija po več desetletjih prizadevanj spet dobila možnost, da svojo zborovsko tradicijo, znanje, dosežke, skladatelje, dirigente ter najpomembnejše zbore in vokalne skupine predstavi svetovni zborovski javnosti v okviru festivala Europa Cantat, ki bo v Ljubljano pripeljal okrog 4000 poznavalcev zborovskega petja iz vsega sveta.
A projekt, ki ga je vlada s sklepom medresorsko podprla, bo uspešen samo, če bo taka tudi zborovska dejavnost. Zato JSKD in Akademija za glasbo vlado in ministrstvo sprašujeta, kaj bosta storila. Bosta z ignoranco poskrbela, da se vrhunsko zborovsko petje sesuje samo vase ali bosta podprla njegovo vrednost ter iz njega pomagala zgraditi mednarodno prepoznavno blagovno znamko.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje