Sorodna novica Delo za najbolj zagrete oboževalce Taylor Swift: britanski muzej išče svetovalce

Rafaelovi osnutki za monumentalno tapiserijo, Sv. Cecilija, kot jo je upodobil Paul Delaroche, predrafaelitske umetnine ter skulptura starozaveznega junaka Samsona – to je samo peščica umetnin, ki stopajo v dialog z arhivskimi kostumi in artefakti iz kariere Taylor Swift. Razstava Taylor Swift: Songbook Trail (Na sledi pesmarice) predstavlja 13 – oboževalci vedo, da je številka 13 leitmotiv za Taylor Swift – prelomnih trenutkov v karieri največje popzvezde na svetu.

Eksponatov v muzeju niso strnili v zaključeno razstavo, ampak so jih raje razpršili po celem muzeju; posamezne vitrine so tako v interakciji s slikami, ki visijo na muzejskih stenah.
"Tokrat je prvič, da smo se lotili take gledališke instalacije za sodobnega umetnika," je za britanski Guardian pojasnila kustosinja Kate Bailey. Pravzaprav imajo več novumov. Prvič v zgodovini muzeja na primer razstavljajo mikrofon (ali pa vsaj takega, ki ga ovija zlata kača; v ta mikrofon je Swift pela na turneji Reputation leta 2018).

Od ideje za razstavo do njene izvedbe je minilo samo nekaj kratkih mesecev: muzej se je hotel odzvati na to, "da poleti Taylor prihaja v Veliko Britanijo"; prvi londonski koncerti pod okriljem turneje Eras so se zgodili junija, se pa Taylor Swift v britansko prestolnico vrača še avgusta. "Zdelo se nam je, da lahko razstavo čez cel muzej raztegnemo tudi zato, ker Taylor svoje delo deli na poglavja in ker rada nastavlja namige in uganke za svoje oboževalce."

Muzeji snubijo generacijo Z
Za razliko od astronomskih cen za turnejo Eras bo obisk razstave Songbook Trail popolnoma brezplačen; predhodno ni treba niti rezervirati termina na spletu. V muzeju bi radi na ta način pritegnili mlajše občinstvo. Sicer pa je razstavljanje kostumov, mikrofonov in glasbil tudi sicer v skladu s širšim poslanstvom muzeja. "Zelo pomembno se mi zdi, da smo to pripeljali v muzej. Kantavtorica je. Tole tukaj je njena kitara. To je vse, kar potrebuješ – nekaj domišljije, nekaj nadarjenosti – in lahko prideš kamor koli."

Predstavitev koncepta in ideje ekipi Taylor Swift je bil "zelo ustvarjalen, nezapleten postopek", predmete so črpali iz glasbeničinega osebnega arhiva, pri čemer je sama odločala o tem, kaj bo dala na ogled. "Zelo spodbudno je, da ima svoj arhiv, ker ne hranijo vsi umetniki svojih predmetov, kaj šele, da bi zanje skrbeli tako neoporečno kot ona. Dala nam je izjemno velik dostop," se je pohvalila kuratorka. Postavitev je opisala kot "zelo poetično in literarno – v nasprotju z bombastičnim šovom, kakršen je bil na stadionu Wembley. To je zelo drugačen način listanja skozi poglavja."

"Kot da je živela v teh prostorih, ko je pisala pesmi"
Tableau, posvečen albumu Lover (2019), so v muzeju denimo postavili med skice za "Kensingtonsko Valhallo" ter v neposredno bližino kipov boginj Venere in Diane. Na ogled je moška preobleka, vključno z umetno brado in brki, ki jo je Taylor nosila v videospotu za pesem The Man. V vitrino so postavili tudi MTV-jevo nagrado, ki jo je dobila za režijo tega videospota. "To je precej igriva sopostavitev, ki tematizira patriarhalno predstavljanje moškega umetnika, po drugi strani pa Taylor in njen odnos do patriarhata," je pojasnila kuratorka.

Sopostavljanje odrskih kostumov in oblek iz manj izpostavljenih trenutkov je mišljeno kot "prepletanje intimnosti in spektakla". "Vse skupaj sem hotela predstaviti tako, kot da je pravkar stopila iz sobe, kar je zelo podobno temu, kako ona sama komunicira z oboževalci."

Jopica iz videa za pesem Cardigan je na primer odložena na klavirski stol. "Ni izpadlo prav, ko je bila obešena na lutko. Bolj izrazna je na stolu – občutek imaš, da je bila tukaj, kot da bo prizor pravkar oživel." Klavir sam so prekrili s pravim mahom (in ga zavarovali s protipožarnim premazom), v dvorani pa zveni tiho žvrgolenje ptic. V naslednji dvorani je obleka iz videa za pesem Willow z albuma Folklore postavljena pred vrsto viktorijanskih slik, ki "pripovedujejo zgodbe prek umetnosti", med njimi je denimo Razočarana ljubezen Francisa Danbyja. "Občutek je, kot da je živela v teh prostorih, ko je ustvarjala glasbo."

Zadnja postaja romanja za "swiftije" je črna obleka iz veganskega usnja, ki jo je glasbenica nosila v nedavnem videu za singel Fortnight z novega albuma The Tortured Poets Department. "Človek se vpraša, zakaj je izbrala obleko iz 90. let 19. stoletja," razmišlja kustosinja. "To je bilo obdobje, ko se je začelo izrazito gibanje za emancipacijo žensk, čas, ko so začele dobivati službe. Pisalni stroj, ki se pojavi v videospotu, je referenca na vidnejšo vlogo žensk v družbi."

Kate Bailey je lani za isti muzej kurirala tudi razstavo Diva. Bi sama Taylor Swift torej uvrstila med dive? "Vsaka generacija to besedo definira na novo in Taylor Swift je pionirka v več pogledih, pa naj gre za njena besedila, njeno ponovno snemanje starih albumov, njeno estetiko in javno podobo," pravi. "Pri njej je specifično to, da se je ne da popolnoma ločiti od oboževalcev. Dive so predmet oboževanja, pri Taylor pa je ta odnos bolj dialoški. Spusti jih bližje – ljudje imajo občutek, kot da je z njimi v njihovih sobah."

V primerjavi z glasbeniki, ki so kostumografijo uporabljali za gradnjo svojih odrskih likov (tak je bil na primer David Bowie, ki so mu v V&A pred leti prav tako posvetili razstavo), pa oblačila Taylor Swift vedno povezuje rdeča nit avtentičnosti. "Ne glede na to, ali gledaš njene kostume iz zgodnjih let countryja, kavbojske škornje ali katero koli drugo dobo – vse so nezgrešljivo Taylor."