Mladinske subkulture lahko beremo na različne načine. Kakšne so značilnosti trapa in ali gre za upor proti vladajočemu družbenemu redu, simbolni pobeg iz dna družbe ali le za izraz odnosa do sveta nove generacije na ravni glasbe, sloga in druženja?

Trap je zvrst rapglasbe, ki prevladuje na glasbenih lestvicah, poslušanost in oglede videospotov na spletu pa štejemo v milijonih. Začetki trapa segajo v 90. leta 20. stoletja, ko so se na ameriškem jugu pojavili raperji, ki so začeli ustvarjati drugačen rap z mračnimi, darkerskimi ozadji, močnim roland 808 sintetizatorjem ter skopimi in enostavnimi besedili. Beseda trap v tem kontekstu ne pomeni pasti, temveč hišo oziroma prostor preprodaje mamil. Pri nas pa se beseda trap navezuje na trap-arijo. Trap je pritegnil zaradi plesnega klubskega ritma, enostavnih besedil in preslikave digitalne kulture. Jizah Dafunk pravi: "Trap gre super s časom trolanja. Mislim, da je ta meja pri trapu zelo ozka in hoče biti tako ozka. Ne veš, kdaj je nekaj neumno in kdaj je ironija. Vsako neumnost lahko dajo v tekst in so s tem legitimni, ker je tak žanr. In potem naj poslušalec ugiba, ali je ironičen, porogljiv, je to pametno napisal ali je to le blef in neumnost."

Trap odseva plastičnost tega sveta
Analiza vrednot, morale, sloga, načina življenja in pogleda na svet posamezne subkulture vedno prinaša novo vedenje o dominantni kulturi, v kateri je nastala. Na prvi pogled so bile subkulture 20. stoletja po večini uporniške, subkulture 21. stoletja pa so neke vrste radikalizacija dominantne kulture. Žiga Valetič trap primerja s punkom in pravi, da je trap zrcalni odsev družbe, v katerem nastaja: "O punku so ljudje govorili enako: 'Poglej jih, razcapani so, kričijo, ostudni so, umazani, nagravžni.' To je bilo takrat zelo odbijajoče. In enako odbijajoče je, ko pride Denis Dame in reče: 'Jst sm največja keš pi***.' To je ostudno, nagravžno, saj to vemo. Vendar hkrati se moramo vprašati, ali ona resno misli. Jaz mislim, da je to samoironičen moment, s katerim trap družbi nastavlja ogledalo."

Od subkulture do globalnega trenda
Digitalni domorodci odraščajo s spletom in pametnimi napravami. To pomeni, da vse, kar berejo, gledajo ali poslušajo, dobijo na spletu, komunikacija poteka na družbenih omrežjih, družbeni mediji so prostor, kjer se mladi najprej izrazijo, saj svojo identiteto oblikujejo prek tega, kaj objavljajo, všečkajo, komu sledijo, kateri dogodki jih zanimajo … Digitalni svet pomembno vpliva na oblikovanje subkultur. Jasna Babič poudarja: "V današnjem času so subkulture v zelo nehvaležnem položaju. Ko nastane neka subkultura, ji ni dovoljeno, da bi se naravno razvila, ampak v trenutku pade v medmrežje, kjer jo takoj pograbi množična industrija. Mi lahko govorimo o subkulturi, ko je trap nastajal. To, kar imamo danes, tudi v Sloveniji, pa je trend in ne subkultura."

O trapu pri nas in po svetu smo govorili v tokratni oddaji Intelekta. Vabljeni k poslušanju!