Sorodna novica Pogrešanega moškega na Cerkljanskem po iskalni akciji našli mrtvega

Marko Doles je širši javnosti najbolj znan kot član pivške skupine Ana Pupedan, ki ima več kot tridesetletno zgodovino.

Žalostno vest so na družbenem omrežju potrdili člani skupine, ki so zapisali: "Ne vem, kako naj povemo ... Včeraj popoldne je v Šebreljah zaradi slabih vremenskih razmer v globino omahnil naš Mare. Zdi se nam nepojmljivo, da ga ni več med nami. Izgubili smo brata, prijatelja, sorodno umetniško dušo in predvsem velikega človeka z velikim srcem. Z nami boš za vedno igral ob Ani Pupedan za mavrico oziroma od tam, kamor te zdaj nosi veter. Tvoji bratje Pupedanci."

Bend, ki je v pivškem narečju nadaljeval tradicijo ljudskih godcev
Začetki skupine, katere ime po pivško pomeni "ena ura popoldne", segajo v leto 1992, ko so se pevec Simon Avsec, kitarist Boštjan Požar - Skok, basist Peter Žnidaršič - Pero in bobnar Marko Doles sestali na prvih vajah v Petelinjah, ki so bile tudi Dolesov rojstni kraj. V isti zasedbi posneli vrsto studijskih albumov s pikrimi in lucidnimi družbenokritičnimi besedili, nekaterimi v pivškem dialektu, ter na več kot tisoč nastopih prekrižali Slovenijo in koncertirali v tujini.

Prvi album An je pupedan jü so Ana Pupedan izdali leta 1995, čez tri leta je sledil Ante prupagandni balar, leta 2002 brez naslova, leta 2010 pa še Na domači brjači. Po 12-letnem premoru so leta 2022 izdali CD Naši u kantini.

Kantavtor Jani Kovačič, s katerim so sodelovali na skupnem albumu, jih je v nekoč opisal kot bend, ki ima "zelo ljudski pristop, obenem pa so inovativni za znoret" in so "neko logično nadaljevanje tradicije ljudskih godcev".

Poleg glasbenega ustvarjanja je bil Doles, po izobrazbi magister etnologije in kulturne antropologije, tudi sodelavec Radia Študent, kjer je s svojim raziskovalnim delom pomembno prispeval k razumevanju medijev in njihove vloge v družbi, je poročal časopis Delo. Bil je tudi eden od soavtorjev zbornika Brez nagobčnika: Radio Študent že od 1969, ki dokumentira polstoletno zgodovino radia ter njegov vpliv na kulturno, medijsko in politično krajino Slovenije.

V zadnjih letih je živel na Idrijsko-Cerkljanskem, kjer je deloval kot raziskovalec lokalne dediščine in vodnik po Antonijevem rovu.