Preplet teologije z glasbo
Avgust Ipavec se je rodil leta 1940 v Gorici, mladost je preživel v Ročinju v dolini Soče. Pozneje je na ljubljanski Teološki fakulteti študiral bogoslovje, leta 1966 pa je bil posvečen v duhovnika. Služboval je po različnih primorskih krajih, leta 1976 pa se je preselil na Dunaj, kjer je med drugim vodil tudi zbor Ivana Cankarja.

V času svojega duhovniškega delovanja v Sloveniji se je vpisal tudi na ljubljansko Akademijo za glasbo in leta 1974 diplomiral iz kompozicije. Podiplomski študij je nadaljeval na dunajski Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost pri Alfredu Uhlu. V krajih, kjer je služboval, se je posvečal petju in glasbi, organiziral je koncerte, z združenimi zbori pa je prirejal tudi spominske proslave.

Za svoje delo je prejel več nagrad
Znan je bil po svojih vokalno-instrumentalnih delih, ki jih je pisal predvsem za velike zasedbe, v katere je poleg orkestra vključeval tudi zbore, soliste in recitatorje. Med njimi so Tolminska maša za orkester, mešani in otroški zbor, Oratorij za orkester, zbor in soliste ter otroški zbor Križev pot ter Balada za orkester, solo sopran in otroški glas. Leta 2018 je prejel državno medaljo za zasluge za izjemne glasbene storitve in promocijo slovenske kulture v tujini, pred tem je prejel tudi zlati častni znak Republike Avstrije.

Njegovo zadnje oratorijsko delo je simfonična pesnitev Barve zelenega smaragda, ki jo je posvetil spominu na trpljenje med prvo svetovno vojno in na žrtve soške fronte. Krstno so jo izvedli leta 2016 na Sveti gori v okviru festivala Kogojevi dnevi, pozneje pa so jo pod dirigentskim vodstvom Marjana Grdadolnika predstavili tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani.