Njegov izredno obsežen skladateljski opus skoraj izključno obsega instrumentalno glasbo. Poleg skladanja simfonične, komorne in solistične glasbe je napisal tudi manjše število vokalnih skladb.

O tem je leta 2016 v intervjuju za Radio Ars povedal: "Vokalne glasbe pa nisem veliko pisal, a najbolj me je pritegnil Kosovel. Ne le, da sem v zadnjem času napisal cikel pesmi, ampak sem njegovo poezijo vključeval tudi v kantate in kot moto stavkov. Na primer Integrali v barvah izhajajo iz njegovih verzov. Če ne bi bilo glasbe, se mi zdi, da bi bil svet tako pust, da bolj ne bi mogel biti. Glasba lahko resnično izpolni celo življenje. Meni ga je, hvala bogu."

Skladateljska skupina Pro Musica Viva
Na glasbeno pot je stopil kot oboist in član Orkestra Radia Ljubljana, v katerem je igral od ustanovitve leta 1955, tri leta in tri mesece, zatem pa se je podal na samostojno umetniško pot. Bil je med ustanovitelji Kluba komponistov in skladateljske skupine Pro musica viva, ki je prirejala koncerte nove slovenske umetnostne glasbe in tiskala partiture skladateljev, med letoma 1962 in 1982 pa je bil umetniški vodja in dirigent vodilne slovenske zasedbe 20. stoletja za sodobno glasbo, Ansambla Slavko Osterc.

O skupini Pro Musica Viva, ki jo je ustanovil in znotraj katere je deloval, je na RTV nastal dokumentarni film v režiji Amirja Muratovića, ki si ga lahko ogledate spodaj.

Z Ansamblom Slavko Osterc je uspešno gostoval na festivalih in turnejah v tujini ter izvedel številne sodobne skladbe in prve izvedbe novih del – okrog 130 del slovenskih, pa tudi tujih skladateljev. Od leta 1979 do 1995 je bil umetniški vodja Slovenske filharmonije, več kot trideset let pa je vodil in urejal Edicije Društva slovenskih skladateljev, ki jih je razvil v sodobno glasbeno založbo.