Prepoved velja tudi za kulturne in izobraževalne programe ter se ne nanaša zgolj na dela ruskih avtorjev in ustvarjalcev, temveč za vse kulturne izdelke, ki so javno predstavljeni v ruščini ali prevedeni v ruščino. Prepoved je sicer vsaj za zdaj le začasna in simbolična, saj bi trajna in pravno zavezujoča prepoved zahtevala podporo ukrajinskega parlamenta, piše Deutsche Welle (DW).
Dobrodošla zaščita Ukrajine pred ruskim vplivom?
Kljub temu so ukrajinski poslanci sporočili, da je poteza namenjena zaščiti Ukrajine pred ruskim vplivom oziroma z besedami namestnika predsednika stalnega odbora za izobraževanje in znanost, mladino in šport Vadima Vasilčuka: "Ruščina je jezik agresorja in nima mesta v srcu naše prestolnice."
Pravzaprav so nekatere kulturne dobrine v ruskem jeziku v Ukrajini že prepovedane. Te prepovedi segajo v september 2019, ko so bile uvedene prve omejitve v regiji Lvov. Pozneje so temu sledila tudi druga mesta, kot sta Ternopil in Žitomir.
Aktualno potezo v Kijevu podpira tudi ukrajinsko gibanje Vidsich (slov. Obramba), ki je že leta 2014 po priključitvi Krima začelo pozivati k prepovedi ruskega jezika in ruskih dobrin, filmov in glasbe. "Prepoved kulturnih izdelkov v ruskem jeziku je nujna. To je dodaten vzvod za aktiviste, ki bojkotirajo vse rusko, zato lahko rečemo: zaprite to, odstranite rusko iz javnega življenja," je za DW povedala aktivistka Katerina Čepura. A po njenem mnenju je ta začasna prepoved v Kijevu "neučinkovit inštrument", saj od potencialnih kršiteljev ni mogoče zahtevati odgovornosti za njegovo neupoštevanje. Meni, da gre za "moralni dejavnik, ki spodbuja ljudi, ki ne želijo še naprej tolerirati ruske glasbe na ulicah ali v gledališču".
Predvsem diskriminatorna politična poteza
Ukrajinski aktivist za človekove pravice Volodimir Javorski iz tamkajšnjega centra za državljanske svoboščine opozarja, da so takšne prepovedi diskriminatorne in protiustavne. "To so nezakonite odločitve, saj lokalne oblasti nimajo pravice urejati takšnih vprašanj in uvajati takšnih prepovedi. Zato te nimajo pravnih posledic," je dejal za DW. Po njegovih besedah je sodstvo takšne lokalne prepovedi že označilo za nezakonite. "Te prepovedi, ki so jih izdale lokalne oblasti, niso nič drugega kot politične poteze – samo ukrajinski parlament lahko takšne prepovedi spremeni v zakon." Šele takrat bodo prepovedi postale pravnomočne in izvršljive, je še opomnil Javorski.
Parlamentarna prepoved predvajanja ruske glasbe
Junija lani je sicer ukrajinski parlament že prepovedal javno predvajanje pesmi ruskih izvajalcev. A omejitev ne velja za ruske pevce, ki obsojajo ruski napad na Ukrajino. Nedavno je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podpisal zakon o prepovedi uvoza in distribucije ruskih knjig, ki ga je sprejel parlament.
Ne glede na to, ali veljajo lokalne prepovedi ali ne, pa bo morebitno predvajanje ruske glasbe v javnosti zagotovo povzročilo polemike. Nedavno je denimo prišlo do nesoglasja med 17-letnim uličnim glasbenikom in poslanko Natalijo Pipa. Poslanka se je namreč pritožila, ko je najstnik na ulici v Lvovu izvajal pesmi ruske rokovske legende Viktorja Coja, on pa ji je odvrnil, da sme igrati glasbo, ki mu je všeč, in jo ob tem žalil. Pozneje je objavil videoposnetek, v katerem se je opravičil poslanki. Prepir se je zgodil tudi v eni izmed vasi v kijevski regiji, kjer so neko mladenko vrgli iz kavarne, ker se je pritoževala, da so v lokalu predvajali pesem ruskega popularnega pevca Grigorija Lepsa, ki podpira ruski napad na Ukrajino.
Ohranjanje mita o večni diskriminaciji ukrajinske kulture
Tudi po besedah ukrajinske umetnice, prevajalke in avtorice Jevgenije Belorusec, ki dela v ukrajinski ruščini in nemščini, je prepoved ruskega jezika diskriminatorna. "Te prepovedi ohranjajo mit, da je ukrajinska kultura vedno diskriminirana. To naj bi ji nato dalo pravico do diskriminacije drugih oblik kulturnega izražanja," je dejala za DW. "Ukrajinsko govoreča kultura še predobro ve, kako se počuti diskriminacija. Ne bi smela poskušati premagati te travme s povzročanjem podobne bolečine drugim," je opomnila. Dodala je še, da Ukrajina ne bi smela zrcaliti ruskih agresorjev in bi se morala vzdržati "projiciranja agresivnih namenov Rusije na kompleksno kulturno situacijo Ukrajine".
Jevgenija Belorusec je opomnila tudi, da bi lahko jezikovne prepovedi razdelile ukrajinsko družbo. Opozorila je še, da je "vse težje in težje govoriti o tem v Ukrajini, ker je to takoj označeno kot sovražno dejanje". Prihodnost Ukrajine kot demokratične države je po njenih besedah odvisna od priznavanja pravic vsem in sprejemanja lastne zapletene preteklosti. "Izziv je sprejeti konkurenčna stališča znotraj družbe," je še dejala za DW.
Ruski center v Ljubljani in Netrebko na Ljubljana festivalu
Sicer je aprila lani svoja vrata v središču Ljubljane zaprl Ruski center znanosti in kulture, kjer so prirejali številne kulturno-umetniške in izobraževalne dejavnosti. "S prenehanjem uporabe Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov ni več pravne podlage za akreditacijo vodje Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani," so takrat sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva. Avgusta lani pa je Ukrajinska skupnost Slovenije s peticijo Ni treba, Netrebko pozivala k odpovedi nastopa ruske sopranistke Ane Netrebko na Ljubljana festivalu, a je bila pri tem neuspešna.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje