Koncertni dogodek Presunljivo je prav tako del koncertnega abonmaja Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije.

Vojni rekviem Benjamina Brittna, op. 66, ki bo zazvenel na dveh koncertnih večerih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, 20. in 21. februarja, je eno izmed najprepričljivejših in z globoko čustveno občutljivostjo prežetih glasbenih del svetovne zgodovine 20. stoletja. Z njim skladatelj ni želel zaznamovati samo tragedije druge svetovne vojne, ampak na splošno obsoditi vojne grozote, opozoriti na njihovo uničujočo naravo in se jim kot takim upreti.

Brittnovo veličastno delo je nastalo leta 1962 za slovesno odprtje nove katedrale v Coventryju, ki je bila zgrajena na mestu katedrale iz 14. stoletja, porušene med bombardiranjem v drugi svetovni vojni. V njem je skladatelj prepletel besedilo tradicionalne latinske maše za umrle – kot liturgične podlage dela – s posvetno liriko angleškega poveljnika Wilfreda Owna, ki je v verzih slikovito upodobil grozote bojišč prve svetovne vojne.

Kmalu po nastanku je bil Vojni rekviem razglašen za visoko zborovsko mojstrovino 20. stoletja in dirigenti po vsem svetu so jo hoteli čim prej izvesti. Prvi posnetek Vojnega rekviema, ki je nastal pod Brittnovo taktirko, je bil v petih mesecih prodan v 200.000 izvodih. Šestdeset let pozneje je delo na neki način "klasika" vokalno-inštrumentalnega repertoarja, a žal njegovo sporočilo ostaja danes prav tako aktualno, kot je bilo pred časom.

Kaj se dogaja v glavi vojakov, ki sta prisiljena v to, da se bojujeta drug proti drugemu
Ali je bila uvrstitev Vojnega rekviema na program naključna ali je nanjo vplivala tudi družbena naravnanost, vezana na aktualne razmere v svetu, pa Matej Šarc, direktor in umetniški vodja Orkestra Slovenske filharmonije, komentira: "Družbena naravnanost je vedno vzgib za izvedbo takšnega dela in pravzaprav je ta element nekako brezčasen. Lahko ga uporabimo v tistem najvarnejšem obdobju miru kot tudi v bolj napetih razmerah, kakršne so zdaj."

Matej Šarc je govoril tudi o glasbenem bistvu Brittnovega Vojnega rekviema in poudaril, da je njegova največja moč v tem, "da se posveti že skorajda intimnemu odnosu, na vsak način pa izjemno bližnjemu odnosu dveh vojakov, ki vsak predstavljata svojo sovražno stran". Kot pravi Šarc, "gre za odlično psihološko analizo skladatelja, podano v glasbenem jeziku – kaj se pravzaprav dogaja v glavi dveh vojakov, ki sta prisiljena v to, da se bojujeta drug proti drugemu".

Kot so zapisali na Festivalu Ljubljana, obljubljajo vrhunsko izvedbo Vojnega rekviema. Orkester Slovenske filharmonije, rezidenčni orkester Festivala Ljubljana, bo vodil maestro Charles Dutoit. Zasedbo solistov sestavljajo Irina Lungu, z glasom, ki ga je New York Times opisal kot "bleščeč sopran privlačnih razsežnosti", poln "svetlosti", "bujnosti in topline", tenorist Ian Bostridge, ki je ljubljansko občinstvo že večkrat navdušil, ter Matthias Goerne, priznani baritonist, ki slovi po uspehih tako na opernih odrih kot v snemalnih studiih. Zboru Slovenske filharmonije se bosta pridružila še državni zbor iz Kaunasa, litovske prestolnice, in znameniti Zbor dunajskih dečkov.