Festival Sevic Brežice se je po štirih desetletjih preselil na celjsko območje, saj želi tovrstno glasbo približati poslušalcem tudi v drugih ambientih, med ikonografsko najbogatejše spada gotovo Viteška dvorana brežiškega gradu, kjer so vrsto let potekali koncerti tega festivala.

Baročna glasba po slovenskih cerkvah in gradovih zveni tudi vse leto. Posebno pozornost pa zasluži cikel koncertov Stara glasba na Novem trgu, ki ga organizirata Muzikološki inštitut ZRC SAZU in Zavod Harmonia antiqua Labacensis. Cikel je nepogrešljiv zlasti z vidika oživljanja starejše slovenske glasbene dediščine. V petnajstih letih je v atriju SAZU zazvenelo okrog 60 koncertov, veliko skladb iz naših arhivov je bilo izvedenih prvič po več stoletjih.

O tem ciklu in baročnih instrumentih bosta v oddaji Opus spregovorila soustanovitelja cikla Domen Marinčič in Tomaž Sevšek. Ujamete jo lahko danes ob 22.55 na prvem programu Televizije Slovenija, na ogled pa bo tudi na spletni strani RTV 365. Scenaristka in urednica oddaje Darja Korez Korenčan.

Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bil leta 2009 ustanovljen oddelek za staro glasbo in študij historičnih instrumentov, ki ga je zasnoval čembalist prof. Egon Mihajlović, danes še vedno vodja te katedre, sicer pa tudi pobudnik ustanovitve baročnega orchestra AG in izvedbe baročnih oper.

V Slovenski filharmoniji že deseto leto zapored v januarju prirejajo festival baročne glasbe in ga poskušajo približati tudi mladim. Več o tem bo v oddaji povedal direktor SF Matej Šarc.

Baročni festival je Slovenska filharmonija letos zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, ki se je osredotočil na J. S. Bacha, njegovega sodobnika G. F. Telemanna in na ustvarjalnost Bachovih sinov.

Januarsko baročno slavje v SF-ju pa je zaokrožil Komorni zbor Megaron z izvedbo Händlovega Mesije, mogočnega oratorija, ki sodi med najbolj znana vokalno-instrumentalna dela.

V Angliji je Georg Friedrich Händel sprva pisal opere, ki spet postajajo priljubljene tako na opernih odrih kot pri glasbenih založbah, pozneje je začel skladati oratorije, njegov veličastni Mesija je vplival na skladanje oratorijev tudi v obdobju romantike.

Ugledni švedski zborovski dirigent Gary Graden že vrsto let sodeluje z našimi zbori, orkestri in skladatelji pri različnih projektih. S Komornim zborom Megaron in baročnim orkestrom je letos ponovno izvedel Händlovega Mesijo, ki je do zdaj pod njegovim dirigentskim vodstvom zazvenel tako v mariborskem Unionu kot v koprski Stolnici.

Na pobudo Damjana Močnika je bil v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani leta 2019 ustanovljen baročni orkester, v katerem ohranjajo avtentično izvajalsko prakso na kopijah historičnih glasbil za ad hoc projekte. V tem orkestru sodeluje tudi Izidor Erazem Grafenauer, ki se je specializiral za baročno lutnjo v Benetkah, pri izvedbah stare glasbe uporablja različne instrumente iz družine brenkal.

Baročna glasba ostaja brezčasna, za bogato ustvarjalnost tega obdobja, ki so ga posebej zaznamovali J. S. Bach, Händel in Vivaldi, vlada zanimanje tako med študenti kot interpreti, izdelovalci kopij historičnih instrumentov, organizatorji koncertov in festivalov ter pri občinstvu, ki sicer ni množično, a poglavitno je, da si želi živih izvedb tovrstne glasbe in zato tudi zvesto obiskuje koncerte baročne glasbe.