Lastnik Kolizeja Jože Anderlič namreč nima niti gradbenega dovoljenja za rušenje - ljubljanska upravna enota, izpostava Center, je lani zavrnila njegovo vlogo -, prav tako pa tudi nima urbanistične podlage za nadzorovano odstranitev starega objekta in gradnjo nadomestnega. Veljavni prostorni akt namreč dopušča rekonstrukcijo palače Kolizej z dopustno manjšo prizidavo ob Gosposvetski cesti, nikakor pa ne dopušča ali predvideva impozantnega objekta po načrtih nizozemskega biroja Neutelings Ruedijk Architecten.

Dvojni 'zaplet' s prostorskim načrtom
Da bo zgodba o Kolizeju potekala nekoliko hitreje, je kazalo lani poleti, ko je ministrica za kulturo Majda Širca izdala kulturnovarstveno soglasje za nadzorovano odstranitev Kolizeja, s čemer je določila tudi pogoje in načine, kako naj se investitor projekta loti, ga izpelje in kakšne obveznosti ima pri tem. Ovira pri napredovanju projekta ni le že omenjena zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja, zaradi katere je Anderlič tudi vložil pritožbo na ministrstvo za okolje; to je za Dnevnik potrdilo, da se zadeva rešuje in da bo predvidoma rešena v tem mesecu. Ovira je tudi sprejemanje izvedbenega mestnega prostorskega načrta. Ta bo po najbolj optimističnem scenariju sprejet konec junija, vendar pa s tem še ne bo prižgana zelena luč za projekt Kolizej. Osnutek načrta namreč predvideva sprejem posebnega prostorskega akta za novo ureditev območja Kolizeja, kar bo seveda vzelo še nekaj časa. Za časovno perspektivo izvedbe novega Kolizeja tudi ni obetavno, da so aktivnosti v zvezi s pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja CO 2/16 za zdaj ustavljene.

Iz Anderličeve Kranjske investicijske družbe, ki stoji za novim Kolizejem, so sporočili, da nadaljujejo načrtovanje Kolizeja, vendar v okviru 'robnih pogojev', ki jih dopuščajo zunanji dejavniki, kot so sprejemanje prostorskih aktov in podobno.