Etceteral: Boštjan Simon, Lina Rica in Marek Fakuč. Foto: Žiga Palčar
Etceteral: Boštjan Simon, Lina Rica in Marek Fakuč. Foto: Žiga Palčar

Etceteral so domača avdiovizualna zasedba, ki jo tvorijo glasbenika Boštjan Simon in Marek Fakuč ter intermedijska umetnica Lina Rica. Trojec je eden izmed nastopajočih na drevišnjem sklepnem dogodku tokratnega Menta, ki je od 3. junija zavzel več lokacij v prestolnici.

Ment 2021 / 11. junij pred Švicarijo
Mladi Raziskovalci IV.: Lenart De Bock (20h)
72-Hour Post Fight (21h)
Etceteral (22h)
YNGFirefly + VJ Kasko Karambol (23h)

Ob ustanovitvi v letu 2019 je šlo za elektroakustični dvojec, sestavljen iz saksofonista in elektrofonika Simona ter tolkalista in bobnarja Fakuča, torej dveh prekaljenih glasbenikov na meji med mlajšo in srednjo generacijo. Prvi se je šolal na znamenitem konservatoriju v Amsterdamu, drugi pa pri domači tolkalski starosti Zlatku Kaučiču.

In prav v Kaučičevem sestavu Kombo A sta prvikrat skupaj muzicirala. Sicer imata oba za sabo številna sodelovanja, tudi znotraj žanrsko raznolikih ali bolje rečeno žanrsko neobremenjenih zasedb. Pri Simonu lahko med drugim navedemo Vanilla Riot, Velkro, Trans, Litošt, Trus! in There Be Monsters, pri Fakuču pa Ikebano, Buh Blues, RecycleMana (nekdanji Ali En), Srečno mladino, Natriletno kolobarjenje s praho in Marto Fakuch.

Naslovnica plošče Ama-gi. Foto: Etceteral/Lina Rica
Naslovnica plošče Ama-gi. Foto: Etceteral/Lina Rica

Junija 2019 je z njunega naslova prišla digitalna izdaja s štirimi skladbami, ki sta jo naslovila kar Demo. V prvi polovici leta, ki je sledilo, sta se odpravila na nekajdnevno evropsko turnejo, v okviru katere sta obredla odre v Berlinu, Leipzigu, Amsterdamu, Rotterdamu in Londonu.

Dvojec Etceteral se je porodil iz želje po raziskovanju razsežnosti repetitivne poliritmične glasbe, priključitev diplomantke Akademije za likovno umetnost v Zagrebu Line Rice, pa je prinesla dodatno dimenzijo. Kot trio so prvič nastopili februarja lani v Kinu Šiška kot predskupina londonske psihedelične elektrodžezovske zasedbe The Comet is Coming. Omenimo lahko še dva nastopa v okviru 61. Jazz festivala Ljubljana in nastop na Muzejski ploščadi v sklopu kampanje Mi smo #odprti za kulturo.

Omenjeni nastopi so bili lani poleti, jesen je nato prinesla vnovično zaprtje javnega življenja – vendar tudi dolgometražni prvenec z desetimi skladbami, naslovljen Ama-gi, ki je izšel pod okriljem domače založbe Kapa Records. Sumerski izraz ama-gi se prevaja kot svoboda, pa tudi kot dejanje osvoboditve sužnjev izpod njihovih lastnikov ali kot odpis dolgov, odpustitev obveznosti. Dobesedni prevod bi se glasil "vrnitev k materi", pri čemer strokovnjaki sicer navajajo, da ni popolnoma jasno, zakaj se je ta besedna zveza začela uporabljati v smislu izraza svoboda. V primeru Etceteral pomeni Ama-gi raziskovanje svobode prek pogosto tudi plesnih poliritmičnih vzorcev, prepletenih s kratkimi improvizacijskimi izleti in elementi afrofuturizma.


Vabljeni k branju intervjuja!

Etceteral med nastopom v Kinu Šiška. Foto: Žiga Palčar
Etceteral med nastopom v Kinu Šiška. Foto: Žiga Palčar

Kako je prišlo do ustanovitve Etceteral in kako je iz prvotnega glasbenega dua nastal avdiovizualni trio?
Boštjan: Pozimi leta 2019 sva se z Marekom odločila, da ustanoviva zasedbo. Dobro leto pozneje se nam je pridružila še Lina, prvič na koncertu v Kinu Šiška, kjer smo ogreli dvorano za zasedbo The Comet is Coming. Sicer nekje od leta 2009 redno sodelujem v avdiovizualnih sestavih – najprej je bil amsterdamski Nagg, potem mednarodni Vanilla Riot, nato še slovenski Litošt. Ko sem videl skupino Marta Fakuch, v kateri sta tudi Lina in Marek, sta se mi zdela ta estetika in pristop domača, zato sem privolil v Marekov predlog, da se tudi Lina priključi k Etceteral.

Še kot duo sta se odpravila na turnejo po več evropskih mestih. Sta se sama dogovarjala z organizatorji koncertov? In koliko so bile na delu naveze iz preteklosti, glede na to, da sta oba zelo dejavna glasbenika, ki imata za sabo mnoga sodelovanja?
Boštjan: Večinoma sem izkoristil svoje stike po Evropi, na pobudo pa se je odzvalo tudi nekaj novih. Posebno sva bila presenečena nad odzivom v Berlinu, na najinem prvem koncertu v tujini. Vse koncerte sva tudi posnela in pozneje ugotovila, da odziv ni imel nobene povezave s kakovostjo izvedbe.
Marek: Med letoma 2013 in 2016 sem sodeloval z zasedbo Buh Blues, s katero smo nastopali v Angliji. Tako da sem posledično imel že nekaj stikov tam, ki sva jih z Boštjanom uspešno uporabila v nadaljevanju.

Se izkušnje koncertiranja iz tujine v katerem koli pogledu bistveno razlikujejo od teh na domačih odrih ali od teh z domačimi organizatorji?
Boštjan: Izkušnje so tako zelo razlikujejo tudi medsebojno, da jih težko damo v en koš, imenovan "izkušnje iz tujine" ... Tako, da je odgovor nikalen.

Foto: Lina Rica
Foto: Lina Rica

Vaš glasbeni izraz označujejo za fuzijo elektronike, raziskovalnega džeza in afrofuturizma. Bi se strinjali s tem oziroma bi še kaj posebej dodali?
Boštjan: Dodal bi, da verjamem, da se bo paleta označevalcev sčasoma še razširila.

Kaj vas je pritegnilo oziroma odvedlo v te glasbene vode?
Boštjan: Prvič sva skupaj z Marekom igrala v Kombu A Zlatka Kaučiča, ki je predstavljal neko fuzijo med improvizacijo in skladbami. Elektronski zasuk se je zame začel v Amsterdamu, kjer sem se začel ukvarjati z živim vzorčenjem in uporabo elektronike v kombinaciji z akustičnim instrumentom, vendar sega moja ljubezen do elektronske glasbe že v najstniška leta.
Marek: Ne glede na Kombo A sva sodelovala tudi v različnih situacijah improvizirane glasbe in poezije. Nato sva se odločila, da se osredotočiva na osebni izraz in iz tega je začel nastajati Etceteral.

Vizualije Line Rice, ki sicer deluje na področju instalacij z uporabo videa, grafike, fotografije, animacije in zvoka. Za sabo ima sodelovanja tudi z drugimi glasbenimi ustvarjalci, kot so Marta Fakuch, Borghesia in Shekuza z nastopi v živo. Foto: Etceteral/Lina Rica
Vizualije Line Rice, ki sicer deluje na področju instalacij z uporabo videa, grafike, fotografije, animacije in zvoka. Za sabo ima sodelovanja tudi z drugimi glasbenimi ustvarjalci, kot so Marta Fakuch, Borghesia in Shekuza z nastopi v živo. Foto: Etceteral/Lina Rica

V Marekovi domeni so torej bobni, v Boštjanovi baritonski saksofon in v Linini vizualne projekcije …
Boštjan: Moja vloga je v iskanju plodovitih interferenc med sintetizatorjem DSI Evolver in akustičnima instrumentoma, se pravi bobnom in saksofonom. Po navadi začnem tako, da na sintetizatorju programiram sekvenco, medtem ko način sprožanja te sekvence, potem pa med vajo ocenim izid in preizkušam različne izboljšave. Na sekvenco dodam melodijo za saksofon ali pa vsaj en ritmični vzorec, ki je komplementaren tudi z bobni.

DSI Evolver je leta 2002 na tržišče dalo podjetje David Smith Instruments. Prav Smith je zaslužen za rojstvo MIDI-ja, torej elektronskega standardnega protokola, ki je omogočil, da so lahko začele medsebojno komunicirati različne elektronske glasbene naprave. To se je zgodilo v prvi polovici 80. let preteklega stoletja in ta standard še danes velja, ne da bi se bistveno spreminjal. Foto: Wikipedia
DSI Evolver je leta 2002 na tržišče dalo podjetje David Smith Instruments. Prav Smith je zaslužen za rojstvo MIDI-ja, torej elektronskega standardnega protokola, ki je omogočil, da so lahko začele medsebojno komunicirati različne elektronske glasbene naprave. To se je zgodilo v prvi polovici 80. let preteklega stoletja in ta standard še danes velja, ne da bi se bistveno spreminjal. Foto: Wikipedia

Marek: Boštjan mi meče ritmična polena pod noge, ki se včasih kar kotalijo, jaz pa se jim trudim izogibati. Hkrati pa znotraj teh struktur – polen – dajem svoj osebni pečat zvoku.
Lina: Jaz kreiram programirane animacije generirane v realnem času, ki so občutljive na različne vidike zvoka. Estetika se giblje med geometrično in organsko abstrakcijo ter konstruktivizmom. Od opreme uporabljam računalnik, MIDI-kontroler (MIDI je okrajšava za Musical Instrument Digital Interface, op. n.) in zvočno kartico, prek katere dobivam tri različne zvokovne signale, saksofon, mali boben in bas boben. Te signale interpretiram med samim nastopom, torej igram v živo.

Kakšna naprava je sintetizator DSI Evolver, ki ga uporabljate?
Boštjan: To je naprava, ki proizvaja štiri glasove hkrati, vsak izmed njih pa lahko predvaja drugačen glasbeni motiv ali sekvenco. Stopnje v sekvenci večinoma sproža basboben po principu en udarec – ena stopnja sekvence v zaporedju. Saksofon prek MIDI-vmesnika pa lahko ravno tako sproža stopnje sekvence ali pa določa višino oscilatorjev in s tem tonaliteto celotne sekvence oziroma ritmično – melodičnega motiva sintetizatorja. Možnosti kompozicijskih prijemov in tudi možnosti modulacij samega zvoka oscilatorjev je zato na pretek.

Do katere mere so nastopi v živo zastavljeni vnaprej in koliko je improvizacije? Se to razlikuje od koncerta do koncerta in od česa je odvisno v tem primeru? Ter kako se medsebojno “sinhronizirate” na odru?
Boštjan: Uporabljamo shranjene nastavitve zvoka in sekvenc pri sintetizatorju, prav tako so skladbe zložene, izvedene po načrtu, znotraj teh nastavitev in načrta pa je prostor za improvizirane odvode in solistične ekscese.

Foto: Lina Rica
Foto: Lina Rica

Kako je prišlo do tega, da je plošča izšla pri Kapa Records in kako je videti vaše sodelovanje? Do katere mere je bilo (ne)hvaležno, da je izšla v teh pandemičnih časih? In kako je potekalo snemanje?
Marek: V iskanju založbe smo prišli do Kapa Records zaradi tega, ker se je najbolje skladala z našo glasbo, lokalnim dosegom in preostalimi našimi pričakovanji. Zelo smo zadovoljni, da smo v njenem naboru kakovostne slovenske produkcije. Pandemija je zelo pozitivno vplivala na kreativni vidik produkcije nove plošče, slabo pa je vplivala na promocijo, nastope v živo in prodajo vinilnih plošč. Na srečo smo bili deležni visoko profesionalne pomoči, za kar se zahvaljujemo Roku Zalokarju za odličen miks in Davu Darlingtonu za izvrsten mastering. Plošča se prodaja na polno, vinilke bodo na voljo tudi na koncertu.

Kaj bi na slovenski ustvarjalni sceni poudarili kot posebej pozitivno v primerjavi s scenami drugod?
Lina: Kot posebej pozitivno naj omenim Cirkulacijo2, Radio Študent, Metelkovo, ciklus FriFormAV Nataše Serec, nekdanjo tovarno Rog in nasploh močno alternativno sceno in izraz.
Boštjan: K omenjenim dodal še zavod Sploh, BCMF Zlatka Kaučiča, Ljudmilo, Defonijo Mihe Zadnikarja, festival Sajeta in Jazz Cerkno.

Ste nastop na festivalu Ment v katerem koli pogledu zastavili drugače od preteklih?
Boštjan: Za začetek bomo radikalno obrnili vrstni red skladb.
Marek: Nastop bo krajši od naših siceršnjih nastopov, bo pa zato kompaktnejši in bolj dinamičen.

Prvenec domačega avdiovizualnega tria Etceteral